Stranka je na upravni organ naslovila vlogo, v kateri je poleg zahteve za začetek meritornega postopka prosila tudi za oprostitev plačila takse. Ker je bila vloga v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila takse nepopolna, je organ stranko pozval k dopolnitvi vloge, česar pa stranka ni storila. Zaradi omenjenega je organ po 16. členu ZUT izdal stranki plačilni nalog za plačilo takse. Stranka je nato podala pritožbo na plačilni nalog za plačilo takse, poleg tega pa je zahtevala tudi izločitev uradne osebe iz postopka. Kako v takem primeru organ obravnava zahtevek stranke za izločitev uradne osebe - kot izločitev uradne osebe v glavni upravni stvari (v zvezi v zahtevkom, ki je bil podan z vlogo) ali kot zahtevek za izločitev uradne osebe v postopku izdaje plačilnega nalog (kot je bilo zastavljeno v pritožbi)? Kako ravna organ v primeru, da je postopek o glavni upravni stvari že zaključen (odločba izdana)?

Upravni postopek in taksni postopek sta dva samostojna in po predmetu obravnave oz. odločanja ločena postopka, čeprav se nanašata na isto stranko in sklop okoliščin. Upravni porstopek odločanja o priznanju zahtevane pravice predstavlja matični postopek, v katerem organ začne in vodi ugotovitveni in dokazni postopek ter v zaključku izda ustrezni upravni akt v upravni zadevi. Tak postopek se konča praviloma z odločbo ali izjemoma s sklepom (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 180). Taksni postopek pa se nanaša na odločanje o taksi oz. njeni oprostitvi oz. vračilu le te in je samostojen postopek, ki se vodi po Zakonu o upravnih taksah (ZUT, Ur. l. RS, št. 106/10 in novele), torej ločeno od matičnega upravnega postopka, pri katerem pa se smiselno poleg ZUT uporablja določila ZUP, ker gre za javnopravne zadeve.

Uradna oseba, ki vodi postopek, mora sicer biti nepristranska in objektivna, sicer ni možno upoštevati temeljnega načela zakonitosti. Po ZUP poznamo dva položaja, ko je potrebno uradno osebo iz vodenja take zadeve izločiti, da se izognemo pristranskosti. Prvi položaj obsega skupino razmerji, kjer zakon vnaprej določa nujnost izločitve, saj se uradna oseba neizpodbojno šteje za neobjektivno, čeprav morda v resnici sploh ni (35. člen ZUP). Drugi položaj obsega izločitev le v primeru, če je uradna oseba res pristranska po 37. členu ZUP (več Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, str. 154 o iudex inhabilis (oseba, ki sploh ne more biti uradna oseba) in iudex suspectus (uradna oseba, za katero obstaja vsaj sum dejanske pristranskosti)). V pritožbenem postopku zoper odločbo o glavni stvari se šteje odločanje po osebi, ki bi morala biti izločena za bistveno kršitev pravil (237. člen ZUP). Po končanem postopku, ko je odločba dokončna ali pravnomočna, je izločitveni razlog, ki dotlej ni bil uveljavljen, razlog za obnovo postopka (6. točka prvega odstavka 260. člena ZUP).

Zaradi ločenosti upravnega in taksnega postopka na dve samostojni pravni celoti, pa je treba primarno glede na ZUP upoštevati ZUT. Zato velja, če - kot v konkretnem primeru - stranka poda ugovor na plačilni nalog na podlagi 16. člena ZUT, katero organ sprejme in preizkusi, se vodi taksni postopek. ZUT pa ne ureja postopka izločitve uradne osebe oz. kot področni zakon ne daje podlage za njeno obravnavo. Zato menimo, da je treba tako zahtevo po izločitvi uradne osebe v takšnem postopku zavreči kot nedovoljeno (peti odstavek 16. člena ZUT), kolikor pa ugovor temelji na dopustnem ugovornem razlogu (drugi odstavek 16. člena ZUT) in se hkrati uveljavlja tudi zahtevek za izločitev uradne osebe, pa bi morali zahtevo obravnavati v okviru ugovornega postopka zoper plačilni nalog, pri čemer bi o izločitvi morali odločiti pred izdajo sklepa, s katerim se presoja zakonitost plačilnega naloga.

V konkretnem primeru bi se ob tem zahteva za izločitev uradne osebe verjetno zavrnila, če je edini navedeni razlog za izločitev pristranskost s strani uradnika zaradi samega obračuna takse, pri čimer pa je izločitev smiselna le do zaključka postopka na prvi stopnji (torej do izdaje odločbe oz. sklepa o meritorni stvari, naknadno pa se uveljavlja in ugotavlja pristranskost uradne osebe v taksnem postopku dovoljenih pravnih sredstev). Toda, če stranka v vlogi izrecno ne navede, da se zahteva za izločitev uradne osebe nanaša na taksni postopek, se le-ta obravnava v okviru in tekom matičnega upravnega postopka in po pravilih ZUP, ne pa v taksnem postopku.