Kdaj se začne upravni postopek, če je po področnem zakonu za vodenje in odločanje v postopku pooblaščenih več teles (npr. kot izvedenec komisija, ki jo imenuje minister, samo odločbo pa izda ministrstvo)? Ali se postopek začne tedaj, ko prejme odločujoči organ ustrezno dokumentacijo ali že prej? V katerem roku mora odločujoči organ izdati odločbo, šteto v dveh mesecih od podaje vloge ali prejema dokumentacije drugega organa?

Za začetek upravnega postopka se šteje pobuda ali iniciativa, podana na strani stranke ali organa, ki je pristojen za odločanje v upravni zadevi, ali drugega legitimiranega subjekta. ZUP v 125. členu določa, da se upravni postopek začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom stranke.

Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko organ opravi v ta namen katerokoli dejanje (127. člen ZUP), na zahtevo stranke pa se začne takrat, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost. Zahtevek mora biti popoln, sicer se da stranki možnost dopolnitve vloge ali se s sklepom zavrže (67. člen ZUP). Rok za odločitev teče od uvedbe postopka po uradni dolžnosti oz. od dneva vložitve popolne vloge/zahteve stranke (222. člen ZUP).

Če je za vodenje in odločanje v upravnem postopku pooblaščenih več teles kot organov (npr. najprej izvedenska komisija, nato ministrstvo), to v razmerju do stranke ne igra nobene vloge - še vedno se postopek začne npr. z dnem popolne zahteve stranke. Postopek je glede na opredelitev upravnopravnega razmerja kot njegov predmet treba namreč gledati kot celoto (pristojnosti) različnih teles v razmerju do stranke v isti zadevi. Zato se trenutek začetka upravnega postopka ne razlikuje glede na to, ali je na strani oblasti pristojen le en organ ali pa v isti zadevi so/deluje več subjektov - bistven je nastop procesnega razmerja med organom in stranko. Le to nastopi med organom (ali več organi) in stranko takrat, ko se upravni postopek začne, saj takrat stranka formalno pridobi položaj stranke v postopku (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 281).

Čeprav področni zakon določa, da se postopek vodi s strani enega telesa (komisije, ki jo imenuje minister), odloči pa drug organ (ministrstvo), je postopek že uveden in rok za odločitev že teče vse od dneva popolne zahteve stranke. Odločujoči organ mora tako upoštevati, da je dolžan odločiti ne šele praviloma v dveh mesecih od prejema dokumentacije s strani organa (izvedenske komisije), pooblaščenega za vodenje postopka, ampak je treba tako vodenje kot odločanje zbirno izvesti znotraj predpisanega roka za odločitev. Če v praksi pristojno telo za vodenje postopka dejanja izvaja s prekoračitvijo predpisanega roka oz. tako, da odločujoči organ realno ne more izdati odločbe v predpisanem roku, šteto od strankinega popolnega zahtevka, mora z vidika učinkovitosti upravnega sistema kot celote odločujoči (tj. nadrejen) organ poskrbeti, da vodeči v prihodnje postopa hitreje, saj se sicer posega predvsem v temeljno načelo varstva pravic strank in javnega interesa (7. člen ZUP).