Stranka je npr. 28. maja vložila vlogo za pridobitev pravice (v zvezi z brezposelnostjo). Pozitivna odločba je bila recimo izdana 12. junija, vročena pa 19. junija.

Dne 16. junija se je stranka prijavila na Zavodu za zaposlovanje, kot brezposelna oseba. Spremembo, ki vpliva na njeno pravico, bi morala sporočiti organu v 8 dneh, vendar jo je javila šele 26. septembra, zato jo je organ seznanil, da je za spremembo prepozna.

Stranka je 30. septembra tako vložila pritožbo. Ali je upravni organ dolžan upoštevati spremembo, ki jo je stranka javila s pritožbo, ter ji tako izdati novo odločbo, čeprav je odločba dokončna in pravnomočna, stranka pa spremembe ni javila v roku, kot je to dolžna storiti, ali pa lahko upravni organ pritožbo zavrže s sklepom?

Odločba organa prve stopnje postane dokončna, ko preteče rok za pritožbo, ki je določen za strank, razen v primeru stranskih udeležencev ali več strank, ko je treba sorazmerno upoštevati vse deležnike v postopku (glej tudi prvi odstavek 224.a člena ZUP). Dokončno odločbo v upravnem postopku je tako mogoče odpraviti ali razveljaviti le s pravnimi sredstvi, določeni v ZUP ali drugem zakonu (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 592-593). Zavrženje pritožbe je v tem primeru pravilno, saj je odločba, ki je bila vročena 19. junija, postala pravnomočna in dokončna z iztekom 15 dnevnega pritožbenega roka (druga točka drugega odstavka 224. člena ZUP), to je 16. dan od vročitve, torej že 5. julija.
Ob tem velja opozoriti, da je upravni organ po uradni dolžnosti (prvi odstavek 231. člena ZUP) dolžan upoštevati tudi tista dejstva, ki so obstajala že v trenutku izdaje odločbe (to je 19. junij), saj velja, da je odločba izdana šele, ko je stranki tudi vročena. V takem primeru mora upravni organ uporabiti izredno pravno sredstvo obnove postopka (260. člen ZUP do 272. člen ZUP) po uradni dolžnosti, ker je prijava na Zavod v tem primeru »staro novo dejstvo« (prva točka 260. člena ZUP), ki je obstajalo že ob izdaji (19. junija), a se je zanj izvedelo šele kasneje (26. septembra).

Upravni organ mora zato izdati sklep o obnovi postopka (drugi odstavek 268. člena ZUP), najkasneje 3 leta po dokončnosti odločbe (četrti odstavek 263. člena ZUP) in najkasneje v 1 mesecu, odkar je izvedel za »staro novo dejstvo« (drugi odstavek 263. člena ZUP). Po izdaji sklepa o obnovi postopka mora upravni organ po uradni dolžnosti izdati novo odločbo, s katero bo nadomestil junijsko odločbo. Po preteku objektivnega roka 3 let od dneva dokončnosti odločbe obnove postopka ni več moč predlagati in niti ne uvesti postopka po uradni dolžnosti - objektivni rok tako zavezuje tako predlagatelje obnove postopka, kot organ. Izjemoma se lahko obnova sproži tudi po preteku tega roka, a le na podlagi zakonskih določb iz petega odstavka 263. člena ZUP (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 706-707).