Pri organu je mladoletnik (mlajši od 15 let) vložil zahtevek za vpogled v spisno dokumentacijo v postopku, v katerem se odloča tudi o njegovem položaju. Kako se postopa s tako vlogo in kako z morebitno pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve, ker jo je podal vložnik brez opravilne sposobnosti?

Sposobnost biti stranka je tesno povezana s pravno in procesno sposobnostjo. Procesna (ali opravilna) sposobnost osebe pomeni, da ima ta oseba sposobnost podajati izjave volje, za katere se oseba zaveda njihovih pravnih učinkov, zato ti nastopijo (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 88). Ker se mladoletnike (pod 15 let) ne šteje za procesno sposobne, torej na nikakršen način ne morejo samostojno nastopati kot stranke v upravnem postopku, morajo pa imeti zakonitega zastopnika, ki jim je določen po področnem zakonu ali z odločbo sodišča (glej Jerovšek in Kovač, ibidem, str. 94).

Organ je glede na 49. člen ZUP dolžan po uradni dolžnosti preverjati, ali je stranka lahko stranka v postopku in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zastopnik. V primeru zahteve, ki jo vloži mladoletnik, mlajši kot 15 let (ali starejši, če v konkretnem postopku nima procesne sposobnosti), jo organ ne more zavreči zgolj zaradi tega razloga. Nesporno je takšna zahteva formalno pomanjkljiva, saj zaradi procesne nesposobnosti ne more izražati prave volje, ki je odločilna za uvedbo in nadaljevanje postopka. Vendar zaradi dejstva, da ima mladoletnik pravno sposobnost in lahko sodeluje kot stranka v postopku, ga mora (vsaj imeti možnost) zastopati zakoniti zastopnik. Zato mora organ o vložitvi zahteve obvestiti zakonitega zastopnika in ga pozvati, da v roku, ki ga določi, sporoči, ali se strinja z zahtevkom. Kolikor se zakoniti zastopnik ne odzove oz. se ne strinja z vložitvijo zahteve, se ta zavrže zaradi formalnih pomanjkljivosti na podlagi 67. člena ZUP in prve točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Sklep se vroči zakonitim zastopnikom.

Tako organ postopa, čeprav mladoletnik v zahtevku ne uveljavlja materialnopravne pravice ali interesa, temveč procesno pravico, kot je npr. pravica do vpogleda v spis (po 82. členu ZUP) oziroma samostojno vloži pritožbo.

Kaže pa opozoriti, da mora organ, če mladoletnik navaja, da želi vpogled v spis npr. zaradi obrambe svojih interesov v nasprotju z interesi drugih udeležencev v postopku, preveriti ozadje zadeve, saj morda obstaja kolizija interesov med mladoletnikom in njegovimi zakonitimi zastopniki (najverjetneje starši). V takem primeru mora organ o tem obvestiti krajevno pristojni center za socialno delo, ki mladoletniku postavi t. i. kolizijskega skrbnika (269. člen DZ)