Upravni organ je leta 2008 stranki izdal odločbo (npr. gradbeno dovoljenje), ki je postala dokončna in pravnomočna. Leta 2011 je oseba, ki v prvostopenjskem postopku ni imela pravne legitimacije (npr. sosed), zahtevala vpogled v prvotni spis/dokumentacijo, zaradi kršitev odločbe s strani stranke (npr. stranka je speljala odpadne vode na zemljišče soseda, kar je v nasprotju z gradbenim dovoljenjem).

Na podlagi izkazanega pravnega interesa je uradna oseba prvostopenjskega organa odobrila vpogled v spis/dokumentacijo. Oseba pa sedaj zahteva obnovo postopka, v delu ki se nanaša na izdajo soglasja s strani drugega organa (npr. po področni zakonodaji Zakonu o vodah je potrebno soglasje ARSA zaradi odvodnjavanja meteornih vod), ki bi moralo biti izdano pri prvostopenjskem postopku in zajeto v odločbi, pa ni bilo. Oseba prav tako zahteva vstop v postopek, ker se mu pri izvrševanju odločbe s strani stranke povzroča škoda. Kako naj postopa organ?

Na podlagi 82. člena ZUP imajo stranke pravico pregledovati dokumente in zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Omenjeno pravico ima tudi vsak drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist (prvi in drugi odstavek 82. člena ZUP). Glede na to, da je bil v konkretnem primeru osebi omogočen vpogled v dokumentacijo to posledično pomeni, da je oseba verjetno izkazala svoj pravni interes. V tem primeru pa obstaja zakonska podlaga tudi za obnovo postopka, saj gre v obeh primerih praviloma tako rekoč za isti pravni interes.

Po preverbi dejstev iz prvega odstavka 267. člena ZUP prvostopenjski organ na podlagi razlogov iz 260. člena ZUP izpelje postopek obnove. Za meritorno odločanje v zadevi, ki je predmet obnove postopka, so odločilni materialni predpisi, ki so veljali ob izdaji prejšnje odločbe torej tisti materialni predpisi, na katerih je temeljila prejšnja odločba (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 573). Tako lahko pritožnik, ki izkaže svoj pravni interes in vstop v postopek zaradi varstva svojih pravic in koristi (43. člen ZUP), uveljavlja le tisti/o pravni interes/korist, ki je osebna, neposredna ter oprta na zakon ali drug predpis (ki temelji na ustrezni pravni podlagi, gl. Androjna in Kerševan, ibidem, str. 164). Ni dovolj, da pritožnik zatrjuje domnevo, ki kaže na nasprotovanje javni koristi (se pravi očitek, da je organ postopal nezakonito), temveč mora zatrjevati in izkazati lastno prizadetost/škodo zaradi določenega postopanja organa. Bistvo obnove postopka je obnova matičnega postopka ali njegovega dela, torej presoja pogojev iz matičnega predmeta (npr. presoja pogojev za gradnjo) in ne ugotavljanje in obravnava kršitev odločbe (npr. nezakonita gradnja, ki je v nasprotju z izdanim in izvršljivim dovoljenjem). Za te primere je pristojna področna (gradbena) inšpekcija.

Če uradna oseba v konkretnem primeru oceni, da bi moral organ v prvostopenjskem postopku in pri izdaji odločbe (l. 2008) po področni zakonodaji pridobiti soglasje drugega organa, pa ga ni, je to razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici s strani drugostopenjskega organa na podlagi 3. točke prvega odstavka 274. člena ZUP. Po tem, ko nadzorni organ odpravi odločbo, mora prvostopenjski organ sprožiti nov upravni postopek, kjer se posebej presoja morebiten pravni interes osebe (npr. upoštevajoč domet vodnega soglasja, če je kakorkoli pogojeno z zemljiščem soseda).

Tako v konkretnem primeru ni zakonske podlage za obnovo prvostopenjskega postopka (npr. postopka izdaje gradbenega dovoljenja). Organ lahko poda le pobudo drugemu organu (npr. ARSO), da uvede postopek in v primeru izdaje soglasja, ki bo v nasprotju s prvostopenjsko odločbo (npr. prvotno gradbeno dovoljenje ne bo v skladu z vodnim soglasjem oz. bo slednje zajelo tudi zemljišče/pravice soseda) začne obnovo postopka na podlagi 4. točke prvega odstavka 260. člena ZUP (ker je drug organ neko dejstvo (pravno) presodil sedaj drugače). V tem primeru uradna oseba v postopek kot stranskega udeleženca pritegne tudi pritožnika (npr. soseda).