Novo dejstvo je nastalo po vložitvi vloge in po koncu odločanja na prvi stopnji, vendar pred koncem pritožbenega postopka. Stranka je izpostavila novo dejstvo med pritožbenim postopkom pri organu druge stopnje, vendar ni uspela, zato je pri organu prve stopnje vložila novo zahtevo. Kako mora organ prve stopnje postopati s tako vlogo?

Stranka lahko navaja nova dejstva po izdaji prvostopenjske odločbe po tretjem odstavku 238. člena ZUP le, če jih prej ni mogla navesti, toda tudi to le, če o pritožbi še ni odločeno. Če pride informacija o novem dejstvu šele po zavrniti pritožbe, stranki ni mogoče ugoditi, ker je odločitev na drugi stopnji že dokončna in izvršljiva. Tretji odstavek 238. člena ZUP je bil z novim zakonom dopolnjen glede navajanja novih dokazov in navajanja novih dejstev. To možnost zakon dopušča le v primerih, kjer so ta nova dejstva oziroma dokazi že obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti organu. Pravica do navajanja novih dejstev je tako primerjalno na ZUP/86 izrecno omejena. Nova dejstva in dokazi, ki jih pritožnik ni mogel uveljavljati niti v prvostopenjskem postopku niti v pritožbi, so tako zadosten razlog za obnovo postopka ali za tožbo v upravnem sporu (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 629-630).

Zahtevo, ki se nanaša na isti predmet odločanja, o katerem je že bilo odločeno na podlagi popolno in pravilno ugotovljenih dejstev po času izdaje prvostopenjskega akta, je potrebno po četrti točki prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavreči.

Organ pa mora vlogo stranke, ki navaja nova dejstva, pred zavrženjem zaradi neizpolnjenih procesnih predpostavk preizkusiti tudi glede možnost razumevanja take vloge kot predloga za obnovo postopka po prvi točki prvega odstavka 260. člena ZUP. Organ vlogo, četudi bi stranka uveljavljala obnovo postopka, s sklepom zavrže tudi v primeru, da:

#področni predpis terja dejstvo, ki ga stranka navaja kot novo, že ob vložitvi zahteve,
#ne gre za "pravo" novo dejstvo v smislu ZUP (»staro novo dejstvo«), ker je nastalo že po izdaji prvostopenjske odločbe (področni predpis pa lahko dovoli t. i . »nepravo obnovo postopka«, kjer se postopek obnovi na podlagi novih dejstev, ki so nastala po prvostopenjski odločbi)
#je vloga prepozno vložena – predlog za obnovo postopka je vezan na enomesečni subjektivni rok od časa, ko je stranka zvedela za nova dejstva (prva točka prvega odstavka 263. člena ZUP), in na triletni objektivni rok od dokončnosti odločbe

Spremenjeno dejansko stanje ni podlaga za uporabo pravnih sredstev, razen pri časovno trajajočih razmerjih za nov zahtevek. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo (npr. Up 171/97 in Up 45/93), da spremenjeno dejansko stanje med postopkom ne vpliva na odločitev, saj se vedno odloča na podlagi tistega dejanskega stanja in materialnega prava, ki je veljalo oziroma obstajalo v času izdaje prvostopenjske odločbe.