V postopku je del zahtevka zrel za odločitev, zato bo organ izdal delno odločbo. Nedavno pa je drug organ razrešil dosedaj imenovanega skrbnika za poseben primer (v nadaljevanju: skrbnik). Odločba še ni dokončna in pravnomočna in kaže, da še nekaj časa ne bo, kajti pritožba zoper odločbo niti še ni bila posredovana na drugostopenjski organ. Kako naj ravna upravni organ? Naj počaka z izdajo delne odločbe, da bo zadevo lahko prevzel novi skrbnik ali naj sam imenuje skrbnika (če je to sploh mogoče - npr. na podlagi 67. člena ZDen)? V slednjem primeru je problem v tem, da so stranke med seboj sprte, zato ne bi mogla biti kot skrbnik določena ena izmed njih, ampak neka nevtralna oseba. Bi lahko kot skrbnika postavili odvetnika? Če da, kako je v tem primeru s plačilom stroškov?

Do izvršljivosti odločbe o razrešitvi skrbnika in postavitvi novega skrbnika je skrbnik tisti, ki ima veljaven pravni temelj za opravljanje nalog skrbnika. Organ mora ugotoviti, kdo veljavno izvršuje naloge skrbnika - če drug upravni organ ni odločil drugače, je to oseba, ki še ni dokončno razrešena. Če je del zahtevka zrel za odločitev, je treba v skladu z načeli zakonitosti (6. člen ZUP), varstva pravic strank (7. člen ZUP) in ekonomičnosti (14. člen ZUP) čim prej odločiti. Edina okoliščina, ki bi opravičevala čakanje z odločitvijo bi bila ta, če bi bil dosedanji skrbnik razrešen zaradi neprimernega ravnanja z isto zadevo, ki bi jo moral prevzeti v skrb po delni odločbi. V tem primeru bi bilo primerneje počakati na izvršljivosti odločbe o postavitvi novega skrbnika.

Organ pa ne more sam postaviti skrbnika, saj bi šlo v tem primeru za ponovno odločanje o isti upravni zadevi (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s 272. členom Družinskega zakonika (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.)

Kdo je lahko določen za skrbnika in kakšna pravila veljajo glede povračila njegovih stroškov in plačila za opravljeno delo, ureja DZ. Funkcija skrbnika je prostovoljna in častna, opravlja pa jo oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik (240. in 241. člen DZ). Skrbništvo se lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, ki imenuje osebo, odgovorno za izvajanje skrbništva (242. člen DZ). Glede na to ni nobene načelne ovire, da bi bil za skrbnika lahko postavljen odvetnik, razen
1) če bi bile njegove koristi v nasprotju s koristmi varovanca ali;
2) če glede na njegove osebnostne lastnosti ali razmerja z varovancem ne bi bilo mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljal skrbniške dolžnosti

Oseba, ki to funkcijo opravlja, ima pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imela pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti, organ (v našem primeru: drug organ) pa ji lahko določi tudi ustrezno nagrado (252. člen DZ).