Upravni organ vodi upravni postopek, začet po uradni dolžnosti zoper zavezano stranko, tako da postavi izvedenca za pripravo analize (npr. o odvzetih vzorcih snovi), uradna oseba pa stranko pouči o nadaljnjih ukrepih v primeru določenih ugotovitev izvedenca. Ali je s tem zadoščeno načelu zaslišanja stranke, če ta v nadaljevanju prejme v pisni obliki rezultate analize oz. izvedensko mnenje in ta zapis sopodpiše? Ali se tako postopanje šteje kot ustrezno, češ da je bila stranki dana možnost pripomb oz. izpodbijanja ugotovljenih dejstev in se lahko brez obiska stranke, kjer bi se izjavila, stranki neposredno izda odločba o naložitvi obveznosti?

Temeljno načelo zaslišanja po 9. členu ZUP organom nalaga, da je potrebno pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Bistvo tega načela je predvsem možnost stranke, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, poleg tega pa tudi, da uveljavlja svoje pravice oz. brani svoje koristi in da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega in dokaznega postopka (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 48). Tako pristojni organ ne sme izdati odločbe, če stranka predhodno nima možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katere se opira odločba (146. člen ZUP), tudi v primeru da je dejansko stanje nesporno dokazano in ugotovljeno. Stranka se ima pravico udeleževati ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice ter z zakonom zavarovane koristi. Če stranki v postopku ni omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, sploh tistih, ki so njej v breme, nastopi bistvena kršitev pravil postopka kot samostojen pritožbeni razlog (tretja točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

V konkretnem primeru je uradna oseba za ugotovitev ali presojo dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve in zahteva strokovno znanje, ki ga sama nima, določila izvedbo dokaza z izvedencem (189. člen ZUP in 190. člen ZUP). Opisano postopanje organa, ki je stranki podal v podpis zapisnik o nadzoru in naknadno poslal pisno izvedensko mnenje, je zakonito in v skladu z določili ZUP, a le če uradna oseba predhodno (na zapisnik o ogledu ali v spremnem dopisu ob posredovanju izvedenskega mnenja) stranko jasno pouči, da ima in v katerem roku možnost ugotovitve izvedenca oz. rezultatov analize izpodbijati oz. navajti nasprotna dokazila. Se pravi, da mora organ stranko jasno poučiti, da z naknadnim podpisom zapisa (npr. o analizi odvzetih snovi) prevzema v vednost rezultat mnenja (seznanjenost z analizo), pri čimer pa ima na voljo še vedno vse zakonske možnosti za izpodbijanje ugotovitev v posebej danem roku, po katerem pa je stranka prekludirana, če možnosti ni izčrpala (gl. 238. člen ZUP). Le predhodno opozorilo, češ da bo organ ravnal v primeru pozitivnega izvida analize glede npr. prisotnosti okužb, tako, da bo izdal ureditveno odločbo in stranki naložil določeno obveznost, ni dovolj, saj mora stranka imeti možnost izpodbijanja že ugotovljenih dejstev, sploh če so v njeno breme (146. člen ZUP). Toda v skladu s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti postopka), ki govori o tem, da je upravni postopek potrebno voditi hitro in s čim manjšimi stroški (več v Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 63) uradna oseba ni dolžna opraviti »obiska« oz. ogleda oz. obravnave na lokaciji stranke, da bi ji omogočila izjaviti se. Slednje lahko izpolni pisno, npr. z dopisom, vročenim osebno, pozove stranko, da se v določenem roku izjavi ustno ali pisno o dejstvih in okoliščinah kršitve, sicer bo odločeno na podlagi pridobljenih dejstev, kot izhaja iz izvedenskega poročila (140. člen ZUP). V 194. členu ZUP sicer terja sklic ustne obravnave, če se v postopku pridobi izvedensko mnenje, toda po sodni praksi v upravnem sporu velja, da opustitev sklica obravnave ne pomeni bistvene postopkovne napake, če je bila sicer stranki dana možnost pisnih pripomb na celotni dejanski stan, ki ga je organ upošteval pri odločitvi. Načelo zaslišanja se lahko izrazi tudi mimo obravnave, če stranki dana enakovredna možnost udeležbe drugače (gl. Breznik et al., 2008, ZUP s komentarjem, komentarji k 9., 146., 194. in 237. členu ZUP).