Kako dolg mora biti rok, ki ga upravni organ določi stranki, če ta, skladno s področnimi predpisi, svojemu zahtevku ni priložila določene priloge, pri čemer je priloga samostojna predhodna odločba, rok pa naj bi bil realen oz. izvedljiv? Ali to pomeni, da mora biti rok za dopolnitev nepopolne vloge vsaj dva meseca, kot je predpisan rok za izdajo te odločbe za drug organ, saj sicer organ že vnaprej ve, da stranka naloženega ne more izpolniti (npr. stranka zahteva od upravne enote izdajo gradbenega dovoljenja, a ne priloži potrebnega okoljevarstvenega soglasja, ki ga agencija za okolje izdaja v posebnem ugotovitvenem postopku, povprečen rok izdaje pa je celo več mesecev)?

Če stranka svojemu zahtevku ni priložila ene od obveznih prilog po področni zakonodaji za uveljavitev svoje pravice, se postopek sploh ne more začeti oz. uvesti ugotavljanja pogoje, tj. vse, dokler vloga ni popolna. Zato organ vložnika pozove v takem primeru k dopolnitvi vloge po določbah 67. člena ZUP. V kolikor tega ne stori, se vlogo zavrže po drugem odstavku 67. člena ZUP.

Rok, ki ga uradna oseba postavi vložniku za dopolnitev manjkajoče formalne sestavine zahtevka po področnem predpisu, ni določen z ZUP, ampak se ga - če področni zakon ne določa drugače - opredeli glede na okoliščine primera. Ta rok je procesni rok, zato zanj veljajo pravila 99. člena ZUP in nadaljnjih (npr. kdaj se izteče, prenos ob izteku na nedelavnik, možnost podaljšanja).

Pri sami opredelitvi roka pa mora po sodni praksi rok biti izvedljiv, to pomeni razumen za povprečno skrbno osebo v enakem položaju, kot je vložnik v konkretni zadevi (več v Breznik et al., 2008, ZUP s komentarjem, gl. komentarje k členom 67, 99 in povezane). Vendar je pri tem mišljen rok, v katerem naj bi vložnik predložil organu npr. že obstoječ dokument. Če je predhodno izdana odločba (npr. okoljevarstveno soglasje) eden izmed formalnih pogojev po področni zakonodaji že za vložitev zahtevka za izdajo nove odločbe (npr. gradbenega dovoljenja), pa mora ta predpostavka obstajati že ob vložitvi novega zahtevka. Zato se vložniku tedaj nikakor ne postavi rok za dopolnitev v obsegu predpisanega ali celo povprečnega roka za rešitev predhodne samostojne upravne zadeve, ampak npr. rok nekaj dni za predložitev odločbe, če je bil postopek že uveden in končan. Breme pridobitve prvotne odločbe, če področni predpis tako terja, je torej ob vložitvi zahteve za novo pravico, v celoti na stranki, ta mora sama pravočasno in predhodno poskrbeti zanj oz. lahko vloži zahtevo za novo pravico šele ob prvotnem priznanju prve pravice.

Zato in ker postopek ob nepopolni vlogi sploh še ni bil uveden, v postopku izdaje nove odločbe tudi izdaja predhodne odločbe (čeprav gre za samostojno pravno celoto), ni prehodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP in nadaljnjih (glej tudi sodbo VSRS, št. I Up 180/2004 z dne 18. 2. 2004).