Kako je s povračilom stroškov stranskega udeleženca za prihod na ustno obravnavo in za zastopanje po odvetniku, v zadevah na zahtevo glavne stranke, v katerih je udeleženec uspel s pripombami (npr. zoper vloženo zahtevo investitorja na nameravano gradnjo)?

Ali je stranski udeleženec upravičen do povračila stroškov postopka, ki se je obnovil na njegovo zahtevo, ker je izkazal pravni interes za sodelovanje v postopku, če je odločba kljub obnovi ostala nespremenjena, kar pomeni, da z zahtevo za obnovo postopka vsebinsko (da bi se odločba spremenila meritorno) ni uspel?

Prvi odstavek 113. člena ZUP ne definira zgolj stroškov upravnega postopka, ki nastanejo stranki in organu, ki vodi postopek, temveč se ta opredelitev nanaša tudi na stroške postopka, v primerih, ko v postopek vstopi stranski udeleženec ali stranke z nasprotnimi interesi (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 368).

Sama vsebinska merila oziroma pravila, ki urejajo predvsem kritje stroškov, kjer so bili udeleženi tudi stranski udeleženci ali stranke z nasprotnimi interesi, so urejena v 114. členu ZUP.

Po določilu 114. člena ZUP se stroški postopka načeloma delijo glede na to, kdo je postopek sprožil, število strank v postopku in sam uspeh strank v postopku. Stroški za pravno zastopanje (npr. zastopanje po odvetniku) se povrnejo po pravilih, ki veljajo za druge stroške postopka, čeprav pravno zastopanje v upravnem postopku ni predpisano in praviloma tudi ni potrebno. Izpostaviti je potrebno, da se v takšnih primerih, ko stranko zastopa odvetnik, stroški zastopanja po odvetniku odmerijo po Odvetniška tarifa (pisrs.si) (Ur. l. RS, št. 67/2003 in nasl.), stroški drugih pooblaščencev pa se odmerijo v skladu z določbami Pravilnik o stroških v upravnem postopku (pisrs.si) (Ur. l. RS, št. 86/05), ki določajo povrnitev teh stroškov za priče, izvedence in tolmače (14. člen Pravilnika o stroških v upravnem postopku, prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 262).

Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari (213. člen ZUP) in sicer v breme neuspele glavne stranke.

V obnovi postopka ( 260. člen ZUP do 272. člen ZUP) in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi se za določanje bremena plačila stroškov uporabljajo enako procesna pravila kot sicer v rednem postopku. Zato so pri ugotavljanju obveznosti plačila stroškov odločilna procesna pravila iz 113. in 114. člena ZUP, to pomeni, da se pri tem ugotavlja na kakšen način se je postopek začel, v kolikšni meri je nekdo z zahtevkom uspel ipd. Presoja uspeha je v postopku obnove vezana na dovolitev ali zavrnitev predloga za obnovo, ne na zaključek obnovljenega postopka v smislu, ali izpodbijana odločba ostane v veljavi ali pa se odpravi oziroma razveljavi. Kljub temu, da je zahtevek (predlog) za uporabo izrednega pravnega sredstva uperjen zoper odločbo, s katero vložnik ni zadovoljen in bi rad dosegel njeno odpravo ali razveljavitev (saj sicer predloga ne bi vložil), je pri pomotoma prezrtih stranskih udeležencih v postopku pred dokončnostjo odločitve, treba upoštevati, da so imeli pravico sodelovati v že izvedenem postopku, vendar jim to ni bilo omogočeno. Zaradi nesodelovanja stranskih udeležencev v rednem postopku se pri dovoljevanju obnove ne presoja, ali bi njihovo sodelovanje v postopku izdaje izpodbijane odločbe lahko pripeljalo do drugačne odločbe, ampak se ob izkazanem pravnem interesu, postopek vedno obnovi (gl. tretji odstavek 267. člena ZUP). Zato se bremena stroškov, ki so nastali v obnovljenem postopku ugotavljajo po enakih merilih kot sicer oziroma z drugimi besedami: stroški obnovljenega postopka praviloma bremenijo tisto stranko, ki so ji bili naloženi že v prvostopenjskem postopku.