Organ je stranki izdal konstitutivno odločbo, v kateri je navedel tudi obveznost iz predpisa, ki jo je stranka dolžna izpolniti (npr. UE ob vpisu v register pridelovalcev grozdja mošta in vina izda odločbo, v kateri zavezance seznani o določeni obveznosti, ki jo morajo izpolniti do določenega roka). Ali je organ, pristojen za nadzor (kmetijski inšpektorat), ob kršitvi obveznosti stranke iz predhodne odločbe (drugega upravnega organa, tj. UE) dolžan pisno pozvati stranko, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah neizpolnitve obveznosti, ali lahko izda odločbo brez takšne izjave?

Na podlagi temeljnega načela zaslišanja stranke je po 9. členu ZUP potrebno pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v posamični zadevi. Pri tem je vodenje postopka nadzora o preverjanju izpolnjevanja obveznosti, čeprav te izvirajo iz odločbe drugega organa, samostojna upravna zadeva, kjer je namen postopka drugačen kot v postopku, ki ga je predhodno vodil drug organ. Zato je treba v novem (ne istem) postopku stranki dati možnost, da se izjavi ne glede na individualno opredeljeno obveznost stranke po predhoni odločbi drugega organa. Ta pravica stranke temelji na mednarodno uveljavljenih pravicah obrambe in demokratičnosti oblasti. Po standardih Sveta Evrope in Evropske unije ima stranka tri temeljne pravice v sklopu načela zaslišanja:

*pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka;
*pravico izjaviti se o dejstvih in okoliščinah in
*pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa.

Bistvo tega načela je predvsem možnost stranke, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev, poleg tega pa tudi, da uveljavlja svoje pravice oz. brani svoje koristi in da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega in dokaznega postopka. Izvedba ugotovitvenega postopka brez navzočnosti stranke tj. brez njenega zaslišanja je mogoča samo, če tako določa zakon (144. člen ZUP - skrajšani ugotovitveni postopek) ali posebni zakon (npr. četrti odstavek 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14). Stranki se lahko poda možnost izjaviti se pisno ali ustno na obravnavi ali ustno na zapisnik (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 47-48).

Tako določa tudi četrti odstavek 146. člena ZUP, po katerem pristojni organ ne sme izdati odločbe, če stranka predhodno nima možnosti da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katere se opira odločba , tudi v primeru, da je dejansko stanje nesporno dokazano in ugotovljeno. Dana možnost izjave mora biti ustrezno izkazana v upravnih dokumentih (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 433), kar pomeni, da se mora zadevo dokumentirati v zapisnikih o procesnih dejanjih oz. izjavah strank, ki jih nato organ v tem delu povzame tudi v obrazložitvi odločbe (prvi odstavek 214. člena ZUP).

Če stranki v postopku ni omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, sploh tistih, ki so njej v breme, nastopi bistvena kršitev pravil postopka kot samostojen pritožbeni razlog (tretja točka drugega odstavka 237. člena ZUP), na kar pazi tudi organ druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP).