Upravni organ je v postopku na zahtevo stranke izdal pozitivno odločbo za priznanje pravice (npr. status obveznega zdravstvenega zavarovanja). Naknadno je bilo ugotovljeno, da temeljna vloga (zahtevek s prilogami) sploh ni bila formalno popolna in da jo po pozivu organa k dopolnitvi vložnik ni v celoti dopolnil, pa je bila kljub temu izdana (ugodilna) odločba v zadevi namesto, da bi bi organ izdal sklep o zavržbi. Ali in kako lahko, npr. v pritožbenem roku, upravni organ popravi napako?

Upravni postopek se lahko uvede v delu, ki se nanaša na ugotavljanje in dokazovanje izpolnjevanja pogojev, ki so potrebni po področni zakonodaji za pridobitev pravice, šele če in ko je zahteva (oz. vloga z zahtevkom) formalno popolna in so izpolnjene vse procesne predpostavke za uvedbo (meritornega) postopka (npr. po 129. členu ZUP). V dani zadevi se dejansko stanje sploh ni moglo ugotavljati, ker je bila vloga nepopolna, zato se meritorni postopek ne bi smel začeti in se ne bi mogel zaključiti (prim. 222. člen ZUP, po katerem teče rok za odločitve v zadevi od popolne vloge).

Če ima vloga takšno pomanjkljivost, da je ni mogoče obravnavati ali če je nerazumljiva ali nepopolna, mora organ, ki prejme tako vlogo, v petih delovnih dneh zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora odpraviti. Če vložnik pomanjkljivosti v roku ne odpravi in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, je treba vlogo zavreči. Upravni organ bi moral torej vložnika v skladu s 67. členom ZUP pozvati k dopolnitvi vloge, če ta ne bi bila v roku dopolnjena, bi jo moral s sklepom zavreči. Upravni organ pa je v danem primeru spregledal, da vloga še ni formalno popolna in je celo presodil, da so izpolnjeni vsi pogoji in izdal ugodilno odločbo, ki je postala pravnomočna.

Pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je na splošno res nujen pogoj za pravilno uporabo materialnega prava (8. člen ZUP), sicer gre za nepravilno uporabo materialnega prava in v končni posledici izdaja nepravilne oz. nezakonite odločbe (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 101). Toda v danem primeru se upravni organ ne more sklicevati na napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj zaradi nepopolne vloge sploh ni mogel ugotavljati merodajnih dejstev.

Če in ko odločba postane dokončna oziroma pravnomočna, pa je praviloma nespremenljiva in se vanjo lahko poseže le z zakonom določenimi pravnimi sredstvi in še to le izjemoma, kjer gre za položaj, ko odpravo napake omogoča katero pravno sredstvo, ki se kot izredno lahko uporabi po pravnomočnosti (gl. 225. člen ZUP). Ker pa gre za hujšo napako, menimo, da bi se v tem primeru vendar v izdano odločbo lahko poseglo zaradi napačno uporabljenega materialnega predpisa, kot določa drugi odstavek 274. člena ZUP. To pomeni, da bi se uporabilo izredno pravno sredstvo razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici. Po področnih predpisih upravni organ namreč ni preveril vseh sestavin vloge in je tako priznal pravico v nasprotju s pogoji materialnega prava, saj teh sploh ni mogel ugotavljati, če vloga ni bila niti formalno popolna.

Toda pri tem pravnem sredstvu je možna le razveljavitev in ne odprava odločbe, torej učinek ex nunc. Stranki se že dana pravica ne more odpraviti za nazaj od dneva izdaje odločbe, ampak velja vse do razveljavitve. Do izdaje odločbe o razveljavitvi prve odločbe stranka torej lahko uveljavlja priznano pravico, po odločbi o razveljavitvi pa mora organ za preostali del postopka - čas od razveljavitev naprej - zahtevo zavreči, če je seveda res predhodno pozval vložnika in se ta ni odzval v roku po 67. členu ZUP niti še do danes prejel manjkajočih sestavin osnovne vloge.

Odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je poseben nadzor nad zakonitostjo odločb, ki ga opravlja organ druge stopnje oziroma organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki je dokončno odločbo izdal. V tem primeru govorimo o kontroli, ki se opravlja ne glede na to, ali je bila zoper neko odločbo vložena pritožba ali drugo pravno sredstvo. Prvi odstavek 275. člena ZUP in nadaljnje določbe ZUP določajo, da lahko v okviru tega nadzora pristojni organ po uradni dolžnosti ali pa tudi na zahtevo stranke, razveljavi odločbo organa prve stopnje v roku do enega leta od vročitve napačne odločbe.

Glede na zgoraj navedeno velja, da v tem primeru tega pravnega sredstva ne more uporabiti prvostopenjski organ, ki je naredil napako, niti drugostopenjski pritožbeni organ (npr. območna enota ZZZS ali direkcija ZZZS), ampak nadzorstveni organ, ki je po področnem zakonu za to pristojen (npr. v zadevah po Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/1992 in novele) je to resorno ministrstvo, tj. Ministrstvo za zdravje, lahko na pobudo ZZZS).

Če pa pristojni upravni organ ne presodi obstoja razlogov za uporabo nadzorstvene pravice, bo izdana odločba ostala v veljavi - priznana pravica bo zakonita, ker je odločba že pravnomočna.