Za kakšen postopek gre pri izdaji duplikata javne listine ter na kakšen način naj upravni organ izda dvojnik javne listine (na primer spričevala) stranki, ki je slednjo izgubila oz. poškodovala?

Izdaja javne listine (na primer spričevala) ni upravni postopek, gre za potrdilo (na podlagi uradnih evidenc). Z izdajo potrdila se opravi materialno dejanje, ne izdaja pa se konkretni upravni akt (ker se ne odloča; da namreč nekdo prejme na primer spričevalo, je odločeno že prej, ko na primer opravi zadnjo obveznost po programu). Poznamo javne listine, ki so časovno neomejene (na primer rojstni list, spričevala), ter javne listine, ki so časovno omejene (na primer poročni list). Javna listina ima dokazno moč le, če ne zbuja dvomov o pristnosti (npr: če je spričevalo poškodovano). Pri izdaji duplikatov javne listine upravni organ ne opravlja upravne overitve v smislu ZUP in UUP, ta se namreč izvaja le na upravnih enotah za namene dokazovanja v upravnih postopkih. Upravni organ kot izdajatelj prvotnega originala pri izdaji duplikata le potrdi, da je ta listina enaka izvirniku. Upravni organ torej tega ne izvaja kot overitveni organ, ampak kot izdajatelj. Poleg tega lahko tak duplikat stranka uporablja za karkoli, ne nujno ali le v upravnih postopkih, ta listina ima namreč dokazno moč tudi pred sodiščem ali pri zasebnikih (npr. delodajalcu).