Upravni organ je po pravnomočnosti odločbe izdal še dopolnilno odločbo, s katero je na podlagi novih dejstev, nastalih po izdaji prve odločbe, spremenil izrek prve odločbe. Ali je možna dopolnilna odločba za spreminjanje že naloženih obveznosti?

Prvi odstavek 220. člena ZUP določa, da če pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno dopolnilno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta. Vendar pa s tako odločbo ni mogoče dopolnjevati razlogov prejšnje odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Morebiti nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe. (VS RS U VIII Ips 126/99 z dne 23.11.1999 v Grafenauer et al., Upravni postopek in upravni spor, 2005, str. 340). V tem primeru gre za nova dejstva nastala po izdaji odločbe, torej ne za dejansko stanje, ki ga je upravni organ ugotavljal pri izdaji odločbe (139. člen ZUP). Ker je dopolnilna odločba spreminjala izrek že pravnomočne odločbe in s tem posegla v pravnomočno določeno obveznost, bi temu morala slediti odprava dopolnilne odločbe po nadzorstveni pravici (druga točka prvega odstavka 274. člena ZUP) s strani pristojnega organa, organa druge stopnje.

Stranka lahko navaja nova dejstva po izdaji prvostopenjske odločbe po tretjem odstavku 238. člena ZUP le, če jih prej ni mogla navesti, toda tudi to le, če o pritožbi še ni odločeno. Če pride informacija o novem dejstvu šele po zavrniti pritožbe, stranki ni mogoče ugoditi, ker je odločitev na drugi stopnji že dokončna in izvršljiva.


Zahtevo stranke za ponovno odločanje na podlagi spremenjenih (novih) dejstev, ki so nastala po izdaji odločbe, pa lahko razumemo tudi kot predlog za obnovo postopka ali zahtevo za uvedbo novega postopka.