Stranka je vložila zahtevo (npr. za dostop do informacij javnega značaja). Prvostopenjski upravni organ je strankino zahtevo z odločbo zavrnil. Stranka se je zoper to odločbo pritožila. Prvostopenjski organ bo pritožbi deloma ugodil, deloma pa jo zavrnil. Ali mora prvostopenjski organ z novo (nadomestno) odločbo ugoditi vsem zahtevkom stranke? Kakšen je rok za odločitev v takem primeru?

Ali naj se odločbo izvrši v ugodenem delu nemudoma?

V primeru, ko je zoper odločbo upravnega organa prve stopnje vložena pritožba, ki izpolnjuje vse procesne predpostavke, lahko organ prve stopnje (torej isti organ) izda novo, t.i. nadomestno odločbo, kar predstavlja izraz načel varstva pravic strank in ekonomičnosti postopka (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 213). Organ prve stopnje izda nadomestno odločbo na podlagi 242., 243. ali 244. člena ZUP - odvisno od okoliščin primera.

Če organ, ki je odločal na prvi stopnji, spozna, da je pritožba utemeljena in ni potreben nov ugotovitveni postopek, lahko izda novo odločbo, s katero zadevo reši drugače (242. člen ZUP). Pri tem lahko pritožbi ugodi deloma ali v celoti ali pa ji sploh ne ugodi. Če zadevi deloma ugodi, deloma pa ne, posreduje organ v delu, v katerem pritožbi ugodi, informacijo javnega značaja stranki. Del, za katerega meni, da je pritožba neutemeljena, pa odstopi organu druge stopnje v reševanje. Po tej določbi lahko organ prve stopnje odloča le, kadar gre za utemeljenost pritožbe iz materialnopravnih razlogov, torej kadar z odločbo prve stopnje ni bil pravilno uporabljen materialni predpis ali pa ni bilo pravilno odločeno po prostem preudarku. Samo v teh dveh primerih namreč za novo odločanje ni potreben nov ugotovitveni postopek (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 638).

V primerih ko je pravna podlaga za izdajo nadomestne odločbe 243. ali 244. člen ZUP, mora organ prve stopnje najprej izvesti poseben ugotovitveni postopek (244. člen ZUP) oziroma dopolniti postopek (243. člen ZUP), nato pa lahko izda ali novo odločbo ali odstopi pritožbo organu druge stopnje.

Prvostopenjski organ mora nadomestno odločbo po našem mnenju izdati v skladu z ZUP. Rok 20 dni, kot ga določa 23. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele), namreč velja za odločitev o zahtevi prosilca v prvostopenjskem postopku, v konkretnem primeru pa je bila vložena pritožba in v tem primeru se subsidiarno uporablja ZUP, saj za primer pritožbe ZDIJZ ne določa rokov, temveč glede postopka s pritožbo (torej tudi rokov) celo napotuje na ZUP (27. člen ZDIJZ). Odločbo po 242., 243. ali 244. členu ZUP organ izda potem, ko prejme odgovor stranke (v kolikor obstoji stranka z nasprotnim interesom) ali ko se izteče rok za odgovor na pritožbo (drugi odstavek 241. člena ZUP), vsekakor pa v skladu z načelom ekonomičnosti, tj. čim hitreje in najkasneje v 15 dneh, kolikor je tudi rok za posredovanje pritožbe organu druge stopnje z vsemi dokumenti (245. člen ZUP), v primeru ko nadomestna odločba ni izdana. Prav tako mora organ prve stopnje v skladu z ZUP pritožbo brez odlašanja, najkasneje pa v 15 dneh od dneva prejema (245. člen ZUP) posredovati pristojnemu organu. Izjemoma je lahko posredovanje kasnejše, če obstojijo stranke z nasprotnimi interesi, ki jim je treba dati možnost, da se izrečejo o pritožbi (prvi odstavek 241. člena ZUP).


Informacijo javnega značaja lahko organ posreduje prosilcu istočasno, kot izda nadomestno odločbo, glede česar naredi uradni zaznamek v skladu z 22. členom ZDIJZ, toda le tedaj, ko v postopku ni stranskih udeležencev. V kolikor ti obstojijo, naj organ s posredovanjem informacij počaka na dokončnost in izvršljivost odločbe, in to ne glede na to, ali v odločbi prosilcu ugodi ali ne (torej ne glede na to, ali gre za ugoditev ali zavrnitev zahteve prosilca), saj lahko stranski udeleženci izpodbijajo odločitev o razkritju informacij javnega značaja, ki se nanašajo nanje in le na ta način varujejo svoj pravni interes.