Upravni organ je izdal sklep, s katerim je ugodili predlogu za obnovo postopka, ki ga je podala oseba z izkazanim pravnim interesom, v dosedanjem postopku pa ni imela možnosti udeležbe. V izreku sklepa je upravni organ navedel, da se predlogu ugodi in sicer v takem obsegu, da "se postopka kot stranka udeležuje tudi predlagatelj" (obnove). Glavna stranka se je zoper sklep o dovolitvi obnove postopka pritožila. V svoji pritožbi se sklicuje na dikcijo v izreku sklepa, namreč da se postopka kot stranka udeležuje tudi predlagatelj, čeprav bi predlagatelju morali priznati (le) subjektiviteto stranskega udeleženca. Ali lahko organ prve stopnje pritožbi ugodi in nadomesti sklep z novim sklepom ali pa naj pritožbo pošlje organu druge stopnje? Pri slednji možnosti se pojavlja vprašanje, ali bodo izvedene aktivnosti (npr. ustna obravnava) sploh imele veljavo, če bo organ druge stopnje sklep odpravil oz. označil kot nezakonit.

Kot posebno vrsto sklepov štejemo sklepe, izdane v okviru obnove postopka, zoper katere je dovoljena pritožba, razen če z zakonom ni drugače določeno (271. člen ZUP).

Organ prve stopnje ima ob prejeti pritožbi po 240. členu ZUP dolžnost formalnega preizkusa svoje odločbe oziroma analogno sklepa. Poleg tega mora isti organ izdati nadomestno odločbo, kot to določata 242. in 243. člen ZUP, če oceni, da je pritožba utemeljena in ni potreben nov ali dopolnjen ugotovitveni in dokazni postopek, v nasprotnem primeru pa mora čimprej odstopiti pritožbo drugostopenjskemu organu (245. člen ZUP).

Toda v navedenem primeru menimo, da pritožbena navedba, kolikor se nanaša samo na izpodbijanje izreka, češ da je organ nepravilno odločil, da predlagatelj obnove kot nosilec pravnega intersa nastopa "kot stranka", ne vzdrži. Kot določa ZUP v 43. členu ZUP je namreč nosilec pravnega interesa v zadevi res po statusu stranski udeleženec, vendar pa je pomen tega statusa v izenačitvi procesnega položaja z (glavno) stranko. Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka (če zakon ne določa drugače). Zato je po naši oceni organ povsem pravilno zapisal izrek sklepa o dovolitvi obnove tako, da je odredil obnovo v obsegu sodelovanja osebe s pravnim interesom "kot stranke". Treba je vendar ločiti pojma lastnosti ali statusa stranke (kdo je stranka), po drugi strani pa položaja stranke (kdo je kot stranka), ki pripada poleg strankam tudi stranskim udeležencem oz. drugim osebam, za katere zakon tako določa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 86).

Glede na navedeno se pritožba kot po presoji organa prve stopnje kot izdajatelja nemudoma oziroma najkasneje v 15 dneh posreduje pritožbenemu organu, ki bo glede na zakonsko dikcijo 43. člena ZUP pritožbo zavrnil.

Do odločitve o pritožbi ta ne zadrži izvajanja sklepa o obnovi (gl. peti odstavek 258. člena ZUP). Torej se obnovljeni postopek vodi dalje, vsa dejanja v obnovljenem postopku se opravlja, kot da pritožba ne bi bila vložena (npr. izvedba ustne obravnave), vse do odločitve o pritožbi. Ta dejanja bodo glede na nesuspenzivni učinek pritožbe zoper sklep ob zavrnjeni pritožbi ohranila veljavo.