Ali se lahko v upravni zadevi v razpisnem postopku izda skupna odločba oziroma sklep vsem strankam v postopku (npr. prijaviteljem na javni razpis za sofinanciranje po Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije)? Kako je pri tem z varstvom osebnih podatkov samih strank - ali bi se, upoštevajoč tudi 130. člen ZUP, z izdajo skupne odločbe (ali sklepa) v takšnem primeru lahko štelo, da so bile kršene določbe glede varovanja osebnih podatkov drugih strank, zlasti ker je včasih kandidatov v razpisu nekaj sto?

V upravni zadevi, ki se tiče pravic oziroma obveznosti večjega števila določenih posameznikov (sospornikov), se lahko za vse skupaj izda ena sama odločba (skupna odločba). Skupna odločba je končni rezultat več strank v istem postopku, ko le te nastopajo kot sosporniki, in je analogna združitvi postopkov (130. člen ZUP), kadar so stranke povezane prek predmeta postopka (subjektivna kumulacija). Ker je skupna odločba le ekonomična oblika sosporništva in učinkuje napram posameznim strankam individualno, se mora stranke vsako posebej navesti v odločbi, odločbo pa se mora vročiti (osebno po 87. členu ZUP) vsaki stranki posebej.

Stranke so organu, ki vodi postopek, tudi v tem primeru znane in morajo biti imenovane v dispozitivu odločbe, v obrazložitvi pa morajo biti za vsako posamezno stranko navedeni razlogi, ki se nanašajo nanjo. Tako odločbo, ki je po svojem bistvu še vedno individualna odločba, je treba vročiti vsaki od njih (Androjna, Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 400). Vsaka stranka ima tako svoj pritožbeni rok in lahko posamično vlaga vsa pravna sredstva. Skupni akt je priporočljiv tudi zaradi boljšega pregleda nad tekom rokov, ki se za vsako stranko sicer vodijo ločeno, saj ob izdaji več (deset ali sto) posamičnih aktov sicer roki za pritožbo tečejo drugim strankam šele od seznanitve z odločitvijo izbranih kandidatom.

Upoštevajoč področno zakonodajo se sme izdati tudi vsaki stranki posebej posamično odločbo oziroma sklep, vendar je potrebno upoštevati, da gre v tem primeru dejansko za izdajo ene odločitve v sklopu skupne odločitve. Četudi v več aktih, gre namreč za isti razpis in tako isto zadevo, kjer pravica enega kandidata vpliva na pravico drugega. Pomembno je, da se v primeru vložene pritožbe ene stranke, če pravica druge vpliva na prvo, zato prizna stvarno legitimacijo za pritožbo in šteje roke za pritožbo tudi ostalih strank, ki sicer niso navedene kot naslovniki v posamičnem aktu. Npr. če se kandidat v razpisnem postopku pritoži na akte o priznanju pravic oz. izboru drugih strank, mu je treba priznati pravico do pravnega varstva, šteto od seznanitve z aktom druge (izbrane) osebe, ne pa le zoper akt, izdan le njim; rok za pritožbo pa ne teče že od vročitve naslovniku, temveč odkar se je pritožnik seznanil z aktom (izbrane) osebe.

Vprašanje varovanja osebnih podatkov v tem primeru ni relevantno, saj gre za upravno zadevo, v kateri se stranke z vložitvijo zahtevka v razmerju do organa in drugih strank (sospornikov oz. sokandidatov) odpovedo varstvu podatkov. V nasprotnem ni mogoče pretehtati merodajnih dejstev in odločiti v celotni zadevi (torej izbrati, kateri kandidati bodo prejeli npr. sofinanciranje, kateri pa ne). Prav tako je razkritje osebnih podatkov med udeleženci posameznega postopka nujno za uveljvaitev pravnega varstva strank. Stranke, upoštevajoč 60. člen ZUP, pa tudi njihovi zakoniti zastopniki, začasni zastopniki, predstavniki in pooblaščenci imajo pravico se seznaniti z vsemi procesnimi dejanji drugih strank in udeležencev postopka, kot tudi organa, ki vodi postopek, zato so dokumenti zadeve za stranko dostopni v celotni zadevi. Stranka v določeni zadevi ima ne glede na število sospornikov pravico dokumente zadeve pregledovati, prepisati ali preslikati (prvi odstavek 82. člena ZUP). Izjema so zapisnik o posvetovanju in glasovanju in osnutki odločb, ki jih ni mogoče pregledovati in prepisovati (šesti odstavek 82. člena ZUP) ter dokumenti, ki vsebujejo tajne podatke in so bili uporabljeni kot podlaga za odločitev, ki jih imajo pravico vpogledati (ne pa prepisovati) izključno stranke (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, str. 318). Navsezadnje je z varstvom pravic strank povezana tudi možnost pravnih sredstev, saj se stranke imajo možnost pritožiti tudi zoper upravne akte drugih strank, če le-ti posegajo v njene pravice ali pravne koristi (prvi odstavek 229. člena ZUP).

Poleg tega lahko po pravnomočno rešeni zadevi v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja(Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in novele), ne glede na določbe ZUP, torej ne glede na pravni interes, vsakdo zahteva od organa, da mu posreduje podatke o dobitnikih javnih sredstev, saj je le tako omogočen nadzor javnosti nad zakonito in smotrno porabo le teh.