V upravnem postopku je bila izdana odločba (npr. določitev izračuna povračila prevoznih stroškov za otroka s posebnimi potrebami) za določeno časovno obdobje (npr. za šolsko leto). Še pred potekom tega obdobja je prišlo do spremembe dejanskega stanja s strani stranke (npr. starši ne morejo več voziti otroka v šolo in se bo ta vključil v redni šolski prevoz). Kako naj upravni organ postopa oz. kako naj ravna z že izdano odločbo?

V upravnem postopku je bila izdana vsebinsko pravilna upravna odločba, ki je postala tudi že materialno pravnomočna. Po že izdani odločbi so nastala nova dejstva, ki lahko vplivajo na višino povračila, o čemer morajo stranke v skladu z materialnim predpisom obvestiti organ. Materialni predpis (npr. občinski Pravilnik o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami) ne določa, kako postopati v takem primeru, zato se v postopku subsidiarno uporablja ZUP. Vendar ZUP ne pozna izrednega pravnega sredstva, ki bi urejal tak primer. Ne gre namreč za dejstva, ki bi obstajala že pred izdajo pravnomočne odločbe, pa niso bila znana in bi zato prišla v poštev obnova postopka, temveč za takšna nova dejstva, ki so nastala šele kasneje po izdaji te odločbe (nova causa superveniens) (glej v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 446). Spremenjeno dejansko stanje (starši več ne vozijo otroka) in vloga, s katero o tem obveščajo organ, je zato podlaga za uvedbo novega postopka in izdajo nove odločbe. Vendar zaradi dejstva, da niti področni niti splošni predpis (ZUP) ne predpisujte (izrednega) pravnega sredstva, s katerim bi posegli v pravnomočno urejeno pravno razmerje, se z novo odločitvijo prejšnja odločba razveljavi le dejansko, ne pa tudi pravno. To pomeni, da se prvotna odločitev več ne izvršuje.Teorija označuje novo odločbo kot "nasprotno odločbo" (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 447).