Rešen primer
Št. 523
Zadeva: Veljavnost pooblastila za odločanje uradne osebe ob prenehanju mandata predstojnika
Datum odgovora: 24. 3. 2011, pregled 19. 12. 2022 Status uporabnika: -
Vprašanje
Ali pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah, ki je bilo uradni osebi podeljeno s strani predstojnika na podlagi drugega odstavka 28. člena ZUP, preneha s potekom mandata predstojnika? Ali so upravne odločbe, ki jih uradna oseba izda na podlagi pooblastila predstojnika zakonite, če je v času njihove izdaje mandat predstojniku kot pooblastitelju potekel? Upoštevajoč določbo 1. člena Ustave RS oziroma načela demokratičnosti se namreč pojavlja vprašanje, ali je 28. člen ZUP protiustaven, ker v tem delu ne upošteva časovne omejenosti mandata predstojnika (npr. ministra, direktorja, župana)? Ali s prenehanjem mandata predstojnika tako prenehajo veljati pooblastila za odločanje, ki jih je v času svojega mandata izdal?
Odgovor
Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (drugi odstavek 12. člena ZUP). Zaradi zahtevnosti upravnega odločanja ter njegovega obsega in raznolikosti so pooblastila za vodenje postopkov in odločanje v njih podeljena tudi uradnim osebam, ki imajo ustrezno strokovno usposobljenost za izvajanje teh postopkov, s katero politično imenovani najvišji organi oziroma predstojniki (minister, direktor organa v sestavi itd.) praviloma ne razpolagajo oziroma ne razpolagajo s konkretnimi znanji s področja, o katerem se odloča v upravnem postopku (28 člen ZUP).
Zato uradna osebana podlagi podeljenega pooblastila s strani predstojnika (oz. predstojnik z ex lege pooblastilom) samostojno odloča (temeljno načelo samostojnosti, 120. člen Ustave in 12. člen ZUP). To načelo samostojnosti velja v celoti samo za uradno osebo, ki ji je predstojnik organa podelil pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah in to vse dotlej, če in dokler predstojnik tega pooblastila v konkretni zadevi ne odvzame, npr. s tem, da sam prevzame odločanje v upravnem postopku (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 118). Pooblastilo pa lahko predstojnik poda uradni osebi le, če ta izpolnjuje vse ostale pogoje (delovno razmerje pri organu, izobrazba, strokovni izpit iz upravnega postopka itd.). Forma pooblastila niti odvzema ni predpisana, a ne zadošča pooblastilo prek (splošnega) akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegova sprememba (v funkciji odvzema pooblastil), saj se mora pooblastilo glasiti na konkretno uradno osebo z vsemi individualno izkazanimi pogoji.
Pristojnost odločanja je namreč primarno vedno določena na ravni organa kot stvarna pristojnost, znotraj tega pa se opredeljuje personalna pristojnost predstojnikov in uslužbencev tega organa. Pristojnost predstojnika (npr. ministra) iz drugega odstavka 28. člena ZUP zato vedno izhaja iz njegove vloge kot zastopnika stvarno in krajevno pristojnega organa, torej iz položaja oziroma funkcije, na katero je bil imenovan. Pooblastila torej daje ne kot posameznik, ampak kot predstojnik v času tekočega mandata. Zato takšno pooblastilo z vidika pomena pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah, ki je primarno vedno določena na ravni organa kot stvarna pristojnost, ter z vidika položaja predstojnika organa (ki je takšno pooblastilo dal) v sistemu oblasti, ne more imeti narave pooblastila, ki bi prenehalo zgolj s potekom njegovega mandata.
Posledično velja, da je očitek o neskladju s 1. členom Ustave neutemeljen, kot je že odločilo Ustavno sodišče z OdlUS, v zadevi U-I-150/09-9, Up-662/09-5, Up-663/09-4, Up-664/09-4, Up-665/09-4, Up-666/09-4 z dne 20. 1. 2011.
Pooblastilo velja, čeprav je predstojniku mandat prenehal. Velja časovno neomejeno, če ni v samem pooblastilu vnaprej podanega trajanja ali če novi predstojnik pooblastila ne prekliče oz. spremeni.
Odločbe oz. akti, ki jih izda s strani predstojnika pooblaščena uradna oseba, so v tem pogledu zakonite. Izpodbojne bi bile le, če bi predstojnik dal pooblastilu osebi, ki ne bi izpolnjevala drugih pogojev (npr. ne imela ustrezne izobrazbe ali izpita iz upravnega postopka ali bi morala biti izločena zaradi pristranskosti), ne pa zaradi prenehanja mandata pooblastitelja.
Zato uradna osebana podlagi podeljenega pooblastila s strani predstojnika (oz. predstojnik z ex lege pooblastilom) samostojno odloča (temeljno načelo samostojnosti, 120. člen Ustave in 12. člen ZUP). To načelo samostojnosti velja v celoti samo za uradno osebo, ki ji je predstojnik organa podelil pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah in to vse dotlej, če in dokler predstojnik tega pooblastila v konkretni zadevi ne odvzame, npr. s tem, da sam prevzame odločanje v upravnem postopku (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 118). Pooblastilo pa lahko predstojnik poda uradni osebi le, če ta izpolnjuje vse ostale pogoje (delovno razmerje pri organu, izobrazba, strokovni izpit iz upravnega postopka itd.). Forma pooblastila niti odvzema ni predpisana, a ne zadošča pooblastilo prek (splošnega) akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegova sprememba (v funkciji odvzema pooblastil), saj se mora pooblastilo glasiti na konkretno uradno osebo z vsemi individualno izkazanimi pogoji.
Pristojnost odločanja je namreč primarno vedno določena na ravni organa kot stvarna pristojnost, znotraj tega pa se opredeljuje personalna pristojnost predstojnikov in uslužbencev tega organa. Pristojnost predstojnika (npr. ministra) iz drugega odstavka 28. člena ZUP zato vedno izhaja iz njegove vloge kot zastopnika stvarno in krajevno pristojnega organa, torej iz položaja oziroma funkcije, na katero je bil imenovan. Pooblastila torej daje ne kot posameznik, ampak kot predstojnik v času tekočega mandata. Zato takšno pooblastilo z vidika pomena pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah, ki je primarno vedno določena na ravni organa kot stvarna pristojnost, ter z vidika položaja predstojnika organa (ki je takšno pooblastilo dal) v sistemu oblasti, ne more imeti narave pooblastila, ki bi prenehalo zgolj s potekom njegovega mandata.
Posledično velja, da je očitek o neskladju s 1. členom Ustave neutemeljen, kot je že odločilo Ustavno sodišče z OdlUS, v zadevi U-I-150/09-9, Up-662/09-5, Up-663/09-4, Up-664/09-4, Up-665/09-4, Up-666/09-4 z dne 20. 1. 2011.
Pooblastilo velja, čeprav je predstojniku mandat prenehal. Velja časovno neomejeno, če ni v samem pooblastilu vnaprej podanega trajanja ali če novi predstojnik pooblastila ne prekliče oz. spremeni.
Odločbe oz. akti, ki jih izda s strani predstojnika pooblaščena uradna oseba, so v tem pogledu zakonite. Izpodbojne bi bile le, če bi predstojnik dal pooblastilu osebi, ki ne bi izpolnjevala drugih pogojev (npr. ne imela ustrezne izobrazbe ali izpita iz upravnega postopka ali bi morala biti izločena zaradi pristranskosti), ne pa zaradi prenehanja mandata pooblastitelja.
Kategorije
1.7 Načelo samostojnosti pri odločanju 2.7 Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov