Kolikšen je obseg skrbništva za poseben primer (npr. za urejanje finančnih zadev stranke)? Ali mora skrbnik priložiti posebno odločbo centra za socialno delo tudi za ostale upravne postopke ali zadostuje pred upravnim organom že pooblastilo, podpisano s strani omejeno poslovno sposobne stranke oziroma lahko ta sama ureja določene zadeve?

Kaj velja glede na določbe Obligacijskega in Družinskega zakonika v razmerju do 57. člena ZUP glede veljavnosti pooblastila v primeru kognitivnega upada pooblastitelja, ali velja pooblastilo tudi kasneje, celo po smrti, ali le do trenutka, ko je pooblastitelj sposoben izražati voljo?

V skladu z drugim odstavkom 46. člena ZUP štejemo polnoletno osebo, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, procesno sposobno v mejah svoje poslovne sposobnosti. Obseg omejitve poslovne sposobnosti je odvisen od intenzitete okoliščin, ki so podlaga za omejitev poslovne sposobnosti in njihovega vpliva na razsodnost osebe oziroma zmožnost razumeti pomen svojih dejanj. Izven omejitev sme poslovno omejeno sposobna oseba opravljati procesna dejanja v postopku.

Glede ostalih poslov, ki jih lahko sklepa le prek zakonitega zastopnika, je taka oseba procesno nesposobna (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 193).

Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna, pri čemer mora skrbeti za pravice in korist varovanca, njegovo osebnost in skrbno upravljati s premoženjem varovanca, pri čemer pa se mora praviloma pred vsakim opravilom posvetovati z varovancem in upoštevati njegovo mnenje (247. člen Družinskega zakonika (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17)). Pri izvajanju skrbništva skrbnik potrebuje obvezno soglasje CSD (odločbo) za primere navedene v 248. členu DZ in brez dovoljenja centra za socialno delo ne sme storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja, kot to določa tretji odstavek 247. člena DZ.

V dvomu se zaradi teže posega v opravilno sposobnost stranke šteje, da je skrbnik postavljen za ožji del poslovanja, torej ne za dejanja in posle, ki niso jasno označeni kot obseg skrbništva (in s tem odvzema sposobnosti stranki). Šteje se, da lahko ta dejanja opravlja le stranka oziroma z njene strani pooblaščena oseba (ne skrbnik v imenu stranke, lahko pa s pooblastilom osebe z omejeno poslovno sposobnostjo v tistem delu, kjer ta ni omejena). V nasprotnem primeru je storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka, kar je razlog za pritožbo in odpravo izdane odločbe, ker osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka v postopku, ta možnost ni bila dana, ali pa jo je zastopal nekdo drug, ki ne bi mogel biti stranka (druga točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Seveda pa ima stranka, ki ji je opravilna in s tem procesna sposobnost odvzeta le delno, pri opravljanju procesnih dejanj, v zvezi s katerimi velja kot opravilno in procesno sposobna, v postopku možnost postaviti tudi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopkih pred organom (53. člen ZUP), ta pooblaščenec pa je lahko katerakoli oseba, ki izpolnjuje pogoje za stranko, torej tudi njen skrbnik, ki sicer skrbi le za del njenih pravnih poslov.

Razmerje med pooblastiteljem, stranko v postopku in pooblaščencem temelji na medsebojnem dogovoru med njima. Vsa dejanja v upravnem postopku torej opravlja stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki pa lahko postavita sebi pooblaščenca. Ta zastopa stranko pri vseh dejanjih upravnega postopka, razen v primeru izjav stranke, ko je njena navzočnost potrebna. Pooblaščenec je lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben. Določeno je tudi, da se za zastopanje pred organom lahko pooblasti odvetniško družbo. V tem primeru se šteje, da je pooblastilo dano vsem odvetnikom pooblaščene odvetniške družbe.

Upad kognitivnih sposobnosti med postopkom ne vpliva na veljavnost pooblastila. Kot je poudarilo sodišče, se določba 57. člena ZUP, po kateri pooblastilo ne preneha, če stranka izgubi procesno sposobnost, nanaša le na pooblastilo za zastopanje, ki ga je v konkretnem upravnem postopku pooblaščencu dala procesno sposobna stranka (sodba UPRS U 2230/2008 z dne 18. 2. 2010). Gre torej za položaj, ko stranka procesno sposobnost izgubi med postopkom, in ne za položaj, ko je stranka procesno nesposobna že ob uvedbi postopka, saj procesno nesposobna stranka ne more dati pooblastila. Ne glede na navedeno je sicer treba upoštevati, da organ ne more nadaljevati postopka, če je stranka med postopkom v takem stanju, da bi lahko izgubila opravilno in procesno sposobnost, ker ni več sposobna razsojanja (torej gre za hud in ne le rahel ali postopen upad kognitivnih sposobnosti), ampak mora tedaj postopek prekiniti do postavitve osebe pod skrbništvo, ne glede na to, da je slednja pred izgubo sposobnosti postavila pooblaščenca. Slednji namreč ne more nadomeščati volje stranke. Veljavnost pooblastila je odvisna od volje zakonitega zastopnika, ki ga opravilno in procesno nesposobni stranki postavi sodišče, zakoniti zastopnik pooblastilo namreč lahko ohrani ali prekliče.