Upravni organ je tujemu državljanu vročil sklep o plačilu stroškov, ki pa ga v danem roku ni plačal. Kako poteka postopek upravne izvršbe pri tujcih, že od vročitve akta dalje?

Upravna izvršba pomeni izvršitev denarnih ali nedenarnih obveznosti iz odločbe, ki se opravi zavezancu, če ta v danem roku ne ravna v skladu z odločbo ali sklepom. Izvršba se izvede v zvezi z aktom, ki je bil izdan po uradni dolžnosti, najkasneje v 30 dneh od izvršljivosti, saj je izpolnitev obveznosti, tudi plačilo stroškov, v javnem interesu.

Drugi odstavek 291. člena ZUP določa, kako se opravi upravna izvršba, za katero je pristojen kakšen drug organ, ne izdajatelj izvršilnega naslova. Pri tem je pomembno, da gre pri sklepu o stroških za denarno obveznost.

V Republiki Sloveniji izvršbe za nedavčne denarne obveznosti izvaja Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) v skladu z Zakonom o finančni upravi (Ur. l. RS, št. 25/14 in 39/22). V tem primeru torej upravni organ, ki je izdal sklep o stroških, pošlje predlog za uvedbo izvršilnega postopka skupaj s potrdilom o izvršljivosti sklepa na FURS, le-ta pa postopa po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/2006 in novele), izda sklep o izvršbi in vodi postopek izterjave.

Ne ZUP, ne kateri drug področni zakon posebej ne obravnavajo postopka upravne izvršbe, če in ko je dolžnik tujec, zato v tem primeru upravni organ prične postopek, kot bi veljalo za kateregakoli dolžnika. Da je dolžnik tujec, lahko v teku postopka izdaje sklepa in izterjave vpliva le na način vročanja (npr. s povratnico z oznako AR oz. ob neznanem bivališču z javnim naznanilom), pri čemer je pravilna vročitev pogoj za nastanek pravnih učinkov akta in nastop izvršljivosti. Izvršbe torej ni mogoče voditi, če vročitev ni opravljena (brez bistvenih napak).

Izterjava oziroma izvršba zoper tujega državljana pa je določena le v ZDavP-2 v delu, ki opredeljuje medsebojno upravno pomoč med državami članicami EU pri izterjavi davkov (tudi stroškov postopka) in izmenjavi podatkov, a le če vrednost dolga presega 1.500 EUR. Vendar je potrebno upoštevati, da gre pri tem za davčne organe ene države, ki vodijo postopke izterjave v korist druge države, če izvršba ne uspe v državi izdaje izvršilnega naslova. Torej - če bi tujec ne plačal dolžnih stroškov in bi ta znesek presegal limitno vsoto, bi lahko davčni organ RS zaprosil za pomoč davčni organ matične države tega tujca (če je iz članice EU) in bi tamkajšnji davčni organ npr. iz premoženja tujca v njegovi državi izterjal dolg v korist RS.

Upravni organ kot izdajatelj sklepa o stroških torej v tem primeru pisno pošlje predlog za uvedbo izvršilnega postopka na FURS, pri čemer za ta organ ni pomembno, da je dolžnik tujec; ravna enako kot bi v primeru, če je dolžnik državljan RS. FURS mora v nadaljevanju izdati sklep o izvršbi in izterjati dolg, če je seveda to možno (če ima tujec pri nas sredstva ali premoženje oz. prek pomoči kolegov iz druge države v svoji državi, če je dolg dovolj visok).

Vročanje po 92. členu ZUP določa, da se fizičnim in pravnim osebam v tujini lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen, če mednarodna pogodba ne določa drugače. Neposredno se vroča preko Pošte Slovenije z roza povratnico. Pri takem načinu vročanja pa nikoli ne nastane fikcija vročitve niti ni zagotovila, da je oseba res prejela dokument osebno in zato lahko kasneje izpodbija izvršitev neplačane globe. Po diplomatski poti se vroča preko Ministrstva za zunanje zadeve in diplomatsko konzularnih predstavnikov. V tem primeru izvedemo neposredno osebno vročanje z belo vročilnico po ZUP.

Vročanje po 92. členu ZUP, če mednarodna pogodba ne določa drugače, izvajajo neposredno za določene akte tudi sodišča, vendar samo za države, ki so v svoj pravni red prenesle Okvirni sklep Sveta 2005/214 z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni. Slovenija je to storila z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1, Ur. l. RS, št. 48/13 in novele), pri čemer pa ta zakon velja samo za akte, izdane v kazenskih ali prekrškovnih postopkih, ne pa upravnih (npr. sklep o stroških). Več o vročanju osebam, ki niso dosegljive v RS, gl. v drugih člankih.