Vlogo na upravni organ vloži ena stranka, vendar je strank z istovrstnim zahtevkom več (ista dejanska in pravna podlaga), gre torej za materialno sosporništvo (npr. več investitorjev za plačilo komunalnega prispevka v isti zadevi). Ali je pravilno, da organ zahteva pooblastilo ostalih strank oziroma njihove podpise na vlogi? Komu vse naj se v takem primeru odločba vroča? Kdo plača takso za izdano odločbo in kdo takso za vlogo v primeru pooblastila ter v primeru več podpisov na vlogi?

V primeru, ko v postopku nastopa več strank z istovetnimi zahtevki, lahko v isti zadevi nastopajo skupaj, pri čemer morajo navesti, katera izmed njih bo nastopila kot njihov skupni predstavnik oziroma postavijo skupnega pooblaščenca, razen če ni s posebnim predpisom drugače določeno (prvi odstavek 52. člena ZUP). Če pa stranke tega ne storijo, lahko organ sam naloži strankam, ki so udeležene v postopku z istovetnimi zahtevki ali obveznostmi, naj v določenem roku navedejo, katera od njih jih bo predstavljala ali pa naj postavijo skupnega pooblaščenca. V kolikor tega stranke ne navedejo, organ lahko s sklepom določi skupnega predstavnika (običajno tisto stranko, ki je na vlogi prva podpisana), ki ohrani ta položaj, dokler stranke ne določijo drugega (drugi odstavek 52. člena ZUP). Organ torej lahko postavi skupnega predstavnika, ni pa to nujno. Kolikor procesno možnost postavitve skupnega predstavnika izkoristijo stranke, kot tudi če ga po predhodnem opozorilu postavi organ, tak predstavnik zastopa stranko med dejanji v postopku, če ni izjemoma potrebno, da vsaka stranka nastopa posebej (npr. da da izjavo).

Pri vročanju ZUP vzpostavi fikcijo, da v primerih ko je v postopku udeleženih več strank z istovrstnimi zahtevki, pa nimajo skupnega pooblaščenca ali skupnega predstavnika, do njegove naznanitve oziroma določitve kot skupni predstavnik (pooblaščenec za vročanje) velja oseba, ki je prva navedena na vlogi oziroma če je ni mogoče določiti na tak način, tista ki jo določi uradna osebe izmed vseh strank. Le če je strank veliko in so iz različnih krajev, imajo lahko več skupnih pooblaščencev za vročitve (prvi odstavek 90. člena ZUP). Toda tudi v takem primeru zadošča, da se dokumenti vročajo le enemu izmed njih (tretji odstavek 88. člena ZUP). Če gre za materialno sosporništvo, sosporniki oddajo samo eno vlogo, na kateri so bodisi podpisani vsi sosporniki, bodisi so ostali sosporniki stranki, ki je vložila vlogo, podelili pooblastilo za zastopanje in na podlagi katere organ izda odločbo, ki se vroči skupnemu predstavniku oz. pooblaščencu strank.

Čeprav gre za istovrstne zahtevke, morajo biti v postopek povabljene vse stranke, med drugim tudi ostali sosporniki ali njihovi zastopniki. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora namreč ves čas po uradni dolžnosti paziti, da so v postopek povabljene vse osebe (ali njihovi zastopniki), na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP). Organ je te osebe dolžan obvestiti o postopku ter o njihovi pravici, da lahko vstopijo v postopek in varujejo svoje pravice in pravne koristi. V primeru, kadar organ sam (po uradni dolžnosti) med postopkom ugotovi, da je treba udeležbo zagotoviti tudi osebi, ki do tedaj še ni sodelovala v postopku, to stori brez izdaje posebnega sklepa (Jerovšek et al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 188). Glede na to, da je v konkretnem primeru vložila vlogo pri upravnem organu le ena stranka, mora organ nujno pozvati vse osebe, ki imajo položaj stranke v postopku, pri čemer lahko te osebe dajo pooblastilo tistemu, ki je vložil zahtevek. Če pa stranke ne pooblastijo ene osebe, se lahko organ odloči za postopek s skupnim predstavnikom, ni pa to nujno. Če bodo stranke v konkretnem primeru podale pooblastilo vlagatelju zahtevka oz. skupaj vložile vlogo se odločba vroči pooblaščencu oziroma skupnemu predstavniku.

Za plačilo takse se uporablja Zakon o upravnih taksah (ZUT, Ur.l. RS, št. 52/16 in novele; v nadaljevanju ZUT). V skladu s 4. členom ZUT je taksni zavezanec tisti, ki z vlogo začne upravni postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti predvideni v taksni tarifi. V primeru, če je zavezancev za isto takso več (npr. solastniki pri izdaji gradbenega dovoljenja), je njihova obveznost nerazdelna, kar pomeni, da se za eno vlogo plača taksa samo enkrat. Paziti je treba tudi na to, da se ena taksa plača za en zahtevek. V kolikor je torej več zahtevkov (četudi v isti vlogi ali odločbi), se plača taksa tolikokrat, kolikor je zahtevkov (tretji odstavek 4. člena ZUT), pri čemer so zavezanci za takso za posamezen zahtevek nerazdelno vse tiste stranke, na katere se tak posamezen nanaša.