Upravni akt (odločba, sklep), ki se je izpodbijal v upravnem sporu, pa se s sodno odločbo ni odpravil oz. razveljavil, postane po tretjem odstavku 225. člena ZUP pravnomočen tedaj, ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je bilo odločeno o njegovi zakonitosti. Gre torej za primere, ko je iz pravnega pouka razvidno, da zoper sodbo Upravnega sodišča pritožba ni dovoljena.
Kdaj v takem primeru nastopi pravnomočnost upravnega akta? Je to z vročitvijo sodbe Upravnega sodišča ali tistega dne, ko je bila sprejeta odločitev sodišča (datum je naveden v uvodu sodbe)?

Pravni učinek pravnomočnosti upravnega akta je v tem, da je takšen akt mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, ki jih določa zakon (po Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, str. 686). Pravni učinek in uresničevanje pravic in obveznosti pa sta odvisna od vročitve upravnega akta. Namreč, odločba/sklep izdan/a v upravnem postopku, pravno učinkuje šele po tem, ko je vročen/a stranki. Odločba/sklep, ki pa stranki ni vročen/a, za stranko sploh še ne obstaja.

Dokler torej upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka (po Grafenauer in Breznik, Upravno pravo: procesni del, 2009, str. 351).

Tako odločba, ki stranki ni vročena, ne more postati dokončna, pravnomočna in tudi ne izvršljiva (224. in 225. člen ZUP). Vročanje je torej predpostavka oz. predpogoj za pravne učinke, zlasti pri odločbah in sklepih, kar pomeni tudi, da v danem primeru upravni akt postane pravnomočen z vročitvijo sodbe Upravnega sodišča stranki, ne pa tistega dne, ko je sodišče sprejelo odločitev.