Upravni organ je v upravnem postopku s sklepom postavil izvedenca, da izdela izvedensko mnenje do datuma, ki je že zdavnaj potekel. Stranki sta se ves čas postopka opravičevali, po mnenju uradne osebe pa postopek zavlačujeta. Kako naj torej organ postopa glede na to, da izvedensko mnenje ni bilo izdelano v določenem roku, krivda pa ni na strani izvedenca? Ali lahko organ izda nov sklep o podaljšanju roka za izvedensko mnenje ali pa se lahko uradna oseba z izvedencem ustno dogovori, naj izdela mnenje v čim krajšem možnem roku?

V danem primeru je organ postavil rok izvedencu za izdelavo mnenja (190. člen ZUP). Ta rok je procesni rok, saj se nanaša na izvedbo procesnega dejanja. Procesni roki veljajo za posamezna dejanja v postopku in označujejo v glavnem določena časovna obdobja, v katerih je treba opraviti določena dejanja v postopku. Cilj procesnih rokov je postopek čim prej pripeljati do konca. Natančneje gre v danem primeru za instrukcijski rok, ki velja za organ oziroma njegovo uradno osebo, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 243). V primeru, če organ ne opravi dejanja v instrukcijskem roku, pa zanj oz. izvedenca in tudi za stranko ne nastanejo nobene škodljive posledice. Ta rok se lahko tudi podaljša, če bi bilo za podaljšanje zaprošeno in ugodeno še pred iztekom prvotnega roka.

V danem primeru pa se rok ne podaljša, saj je že potekel davno nazaj. Glede na to, da odgovornost za neizpolnitev roka za izdelavo mnenja v danem primeru očitno ni na strani izvedenca, vendar pa je očitno pridobitev mnenja nujna za uresničitev načel materialne resnice in zakonitosti, zato uradna oseba izda nov sklep z novim rokom za izpolnitev obveznosti, tj. izdelavo izvedenskega mnenja. Pri tem se ne posega v stari sklep, pač pa izda popolnoma nov sklep zase z novim rokom.

Organ mora izvedencu pomagati zagotoviti participacijo strank, npr. prek sklica ustne obravnave (154. člen ZUP).