Ali je po 73. členu ZUP možna le naložitev denarne kazni brez privedbe s policijo, če se stranka v postopku ni odzvala vabilu in pri tem ni podala opravičenega razloga svojega neodziva?

Povabljena stranka se mora odzvati vabilu na obravnavo. Če stranka kljub temu, da je bila pravilno povabljena, ne pride na obravnavo in izostanka ne opraviči, se lahko prisilno privede, poleg tega pa tudi kaznuje z denarno kaznijo do 200 evrov oz. se ji naloži plačilo stroškov ostalih vabljenih.

Ukrep prisilne privedbe se pa po tretjem odstavku 73. člena ZUP sme uporabiti samo, če je bilo v vabilu navedeno, da se bo uporabil – torej je bila stranka v okviru temeljnega načela varstva pravic strank opozorjena na možno sankcijo. Bistvo zakonitega izrekanja teh sankcij je to, da so sankcije lahko naložene ob izpolnitvi treh pogojev: pravilno vročeno vabilo, neopravičeni izostanek in v vabilu izrecno navedeno opozorilo na možnost uporabe teh sankcij.


Glede sankcij ZUP organu dopušča izbiro (t. i. procesna diskrecija): stranko se lahko privede, ne da bi se ji naložila denarna kazen, lahko pa se jo poleg privedbe tudi denarno kaznuje. Kljub temu, da je bila stranka v vabilu opozorjena na možnost prisilne privedbe, pa sam izrek tega ukrepa naknadno ni nujen, če organ spozna, da je mogoče cilj postopka doseči z milejšimi sredstvi. Na izrečena opozorila v vabilu torej organ ni vezan, so pa ta opozorila pogoj za izrek sankcij/e.


Sklep o privedbi, o kazni ali o plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek. Zoper tak sklep je dovoljena nesuspenzivna pritožba. Če se vabilu ne odzove vojaška oseba ali delavec policije, se obrne organ na predstojnika take osebe z zahtevo, naj jo pripelje, lahko pa jo po tretjem odstavku 73. člena ZUP tudi kaznuje oziroma ji naloži plačilo stroškov.