Upravni organ je izdal odločbo na podlagi soglasja upravnega organa samoupravne lokalne skupnosti (npr. gradbeno dovoljenje). Odločba je že pravnomočna in se izvršuje. Oseba, ki ji v postopku izdaje odločbe ni bila priznana pravica do udeležbe kot stranskemu udeležencu, je na inšpekcijski organ (npr. kmetijsko inšpekcijo) podala prijavo, v kateri zatrjuje, da odločba ni zakonita, ker ni skladna z materialnimi predpisi in ker ji ni bila dana možnost sodelovati v postopku. Kako naj ravna inšpektor v tem primeru?

V skladu s 158. členom Ustava Republike Slovenije (URS) (pisrs.si) (Ur. l. RS, št. 33I/91 in novele) je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. ZUP omogoča izpodbijanje dokončnih in pravnomočnih upravnih odločb z izrednimi pravnimi sredstvi v primeru hujših kršitev, zaradi katerih upravni akt ne bi smel učinkovati nasproti strankam, ker jim priznava pravice ali pravne koristi, ki jih po predpisih ni mogoče priznati ali nalaga obveznosti, ki jih ni mogoče naložiti. Izredna pravna sredstva je mogoče uporabiti le v taksativno naštetih razlogih, saj gre za korektiv, ne pravilo - poseg v dokončne in pravnomočne odločbe namreč zaradi varstva stabilnosti pravnih razmerij ni zaželen (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 218). Temu ustrezno je skladno z določbami četrtega odstavka 225. člena ZUP pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.

V našem primeru oseba zatrjuje nemožnost udeležbe v postopku in napačno uporabo materialnega prava. Glede na to bi, upoštevaje roke za uveljavitev, v poštev prišli izredni pravni sredstvi obnove postopka po 260. členu ZUP in v primeru očitne kršitve materialnega prava razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 274. člena ZUP.

Postopek se obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku (9. točka prvega odstavka 260. člena ZUP). V našem primeru ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, vendar oseba, ki ni uspela uveljaviti udeležbe v postopku, zaradi tega razloga ne more predlagati obnove postopka (četrti odstavek 261. člena ZUP). Odločba se lahko v določenem roku razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis (drugi odstavek 274. člena ZUP). Pristojni organ po nadzorstveni pravici razveljavi odločbo po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za razveljavitev, odločbo pa lahko razveljavi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca ali višjega državnega odvetnika ali inšpektorja (prvi odstavek 275. člena ZUP).

V našem primeru je oseba, ki ji v postopku ni bila priznana pravica sodelovati, po pravnomočnosti odločbe poslala prijavo na inšpekcijski organ, v kateri zatrjuje kršitev pravice do sodelovanja v postopku in materialno nezakonitost odločitve. Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (2. člen Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) (pisrs.si) (ZIN, Ur.l. RS, št. 43/07 in novele)). V inšpekcijskem postopku se preverja, ali subjekt nadzora, tj. zavezanec, ravna v okviru pravic in dolžnosti oziroma pravnih koristi, ki mu jih priznava ali nalaga zakon ali drug predpis. V našem primeru bi se torej inšpekcijski nadzor lahko nanašal na vprašanje, ali oseba, o kateri pravici je bilo pravnomočno odločeno (zavezanec), ravna v skladu s pravnomočno odločbo, ne pa na vprašanje zakonitosti izdanega upravnega akta - le-ta se presoja v okviru rednih in izrednih pravnih sredstev v upravnem postopku in preko sodnega nadzora v okviru upravnega spora, če se zatrjuje kršitev človekovih pravic, pa tudi pred Ustavnim sodiščem RS in Evropskim sodiščem za človekove pravice.

V našem primeru bi zato inšpektor lahko ravnal tako, da bi izdajatelju pravnomočne odločbe na podlagi prijave podal pobudo za obnovo postopka na podlagi drugega odstavka 261. člena ZUP v zvezi z deveto točko 260. člena ZUP. Analogno lahko da pobudo tudi državni odvetnik po petem odstavku 261. člena ZUP, če bi menil in argumentiral, da je z odločbo ogrožen javni interes. Če bi menil, da je v primeru odločbe očitno prekršen materialni predpis, pa bi lahko od nadzornega organa zahteval njeno razveljavitev po 275. členu ZUP. Če bi se iz vloge oziroma prijave inšpekciji dalo razbrati, da prijavitelj zahteva obnovo postopka, ker mu ni bila dana možnost udeležiti se postopka kot stranski udeleženec, bi inšpektor lahko vlogo na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZUP tudi odstopil pristojnemu organu (organu, ki je izdal pravnomočno odločbo). V vsakem primeru pa bi moral inšpektor v skladu s 24. členom ZIN prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih, če je prijavitelj to zahteval.