Vodi se upravni postopek (npr. postopek pridobitve državljanstva). Upravni organ je strankino vlogo pred leti zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogojev po področnem zakonu (npr. zaradi nezadostnih sredstev za preživljanje). Stranka je sedaj ponovno vložila vlogo, vendar ravno tako ne izpolnjuje pogojev po področnem zakonu (npr. kljub novim dokazilom stranka še vedno nima zadostnih sredstev za preživljanje). Ali naj upravni organ vnovično vlogo zavrne ali naj jo zaradi istega dejanskega stanja zavrže po četrti točki prvega odstavka 129. člena ZUP?

Po področnem zakonu (10. člen Zakona o državljanstvu RS, Ur. l. RS, št. 24/07 - UPB in novele) je eden izmed pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da pridobi slovensko državljanstvo ta, da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. Če oseba tega pogoja ne izpolnjuje, potem se njen zahtevek zavrne.

Četrta točka prvega odstavka 129. člena ZUP določa, da organ zahtevo oz. vlogo stranke s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

V konkretnem primeru je bila stranki zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev izdana zavrnilna odločba. Čez nekaj let je stranka ponovno vložila vlogo, ki ravno tako ne izpolnjuje pogojev. V obeh primerih obravnave vloženih vlog ne gre za presojo istega dejanskega stanja kljub temu, da se presoja izpolnjevanje istih pogojev (isto dejansko stanje), saj se druga vloga nanaša na drugo časovno obdobje (drugačno dejansko stanje) kot prva vloga, pri čemer je obdobje (npr. v katerem se presoja višina finančnih sredstev) ključnega pomena. Vnovična vloga stranke se tako zavrne zaradi neizpolnjevanja pogojev po področnem zakonu.