V upravnem postopku stranka ni predložila zahtevanega soglasja druge stranke (npr. v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo medsosedske ograje), je pa priložila nek drug dokument, iz katerega izhaja načelno soglasje druge stranke v postopku (npr. zapisnik, iz katerega je razvidno, da sta stranki pred nekaj leti sklenili poravnavo). Ali je upravni organ ob izdaji odločbe (npr. gradbenega dovoljenja) dolžan upoštevati že sklenjeni sporazum med strankama, ali je potrebno posebej ugotavljati, če omenjeni sporazum še velja, v kolikor organ meni, da obstaja verjetnost, da druga stranka svojega soglasja ob izdaji odločbe ne bi več podala?

Upravni organ mora v skladu s 44. členom ZUP ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so udeleženi vsi, na katerih pravice in pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Osebe, na katere pravne korist ali pravice bi lahko vplivala odločba, je organ tako dolžan pritegniti v postopek celo brez izdaje posebnega sklepa, s katerim bi priznal osebi položaj stranke glede na prvi odstavek 142. člena ZUP (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 193-195).


Materialna resnica zahteva skladnost ugotovljenih dejstev in stvarnih dejstev, še več, v upravnem postopku ugotovljena dejstva morajo ustrezati objektivnemu dejanskemu stanju - stvarnosti. Načelo materialne resnice zahteva tudi, da mora biti posamična upravna zadeva vsestransko in objektivno raziskana in dognana. Ugotovitveni postopek pa mora zaobjeti vsa dejstva in okoliščine, ki so bistveni in odločilni za zakonito in pravilno odločbo (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 99)


V konkretni zadevi področni predpis zahteva, da je za izdajo ugodilne odločbe potrebno soglasje oz. (pisni) sporazum med strankama v postopku. Organ mora zato v skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) ter v skladu z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP) drugi stranki omogočiti sodelovanje v postopku, saj se bo le tako lahko izrekla o podaji (ne)soglasja na konkretni zahtevek stranke. Ker je zapisnik in v njem sklenjena poravnava del dejanskega stanja, pa mora organ upoštevati tudi ta zapisnik ter načelno soglasje podano v zapisniku o poravnavi, kot tudi zdajšnje nestrinjanje oz. nasprotovanje druge stranke kot celoto ter na podlagi vseh ugotovljenih dejstev odločiti meritorno v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) in proste presoje dokazov. Dejstva ali dejansko stanje s torej ugotavlja tako različnim naborom dokazov, kot preverjanjem le teh za vsako posamično zadevo posebej, še posebej pa tudi z možnostjo stranke do izjave.