Materialni predpis določa, da mora stranka, ki je pridobila pravico (npr. pravico do državne oz. Zoisove štipendije), v zakonsko določenem roku oziroma od takrat, ko je zanjo izvedela, sporočiti pristojnemu organu spremembe, ki bi lahko vplivale na pridobljeno pravico. Po tem predpisu se tedaj odločba razveljavi in nadomesti z novo.

Postavlja se vprašanje, ali organ po uradni dolžnosti razveljavi prejšnjo odločbo nemudoma z naslednjim mesecem od spremembe, če gredo podatki, ki jih upravičenec ni pravočasno sporočil, le temu v breme, kot bi izhajalo iz načel zakonitosti in materialne resnice po ZUP? Ali pa je podlaga za medletno spremembo le sporočilo stranke o dejstvih, ki ji gredo le v korist, kot je razumeti pojasnilo področnega ministrstva?

Če se dejstvo, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, spremeni po izdaji odločbe, to po ZUP ne vpliva na to odločbo, saj se obnova postopka po 260. členu ZUP izvede le, če se po izdaji odločbe izve za novo dejstvo, ki pa je obstajalo že pred odločitvijo. Po ZUP bi se tako zahteva stranke po spremembi že odločene pravice zavrgla na podlagi 129. člena ZUP. Toda na podlagi 3. člena ZUP velja pravilo subsidiarnosti, ki določa, da se lahko uredijo na posameznih upravnih področjih posamezna vprašanja postopka drugače kot po ZUP, če to terjajo potrebe določenega področja. Drugače urejena procesna pravila področne zakonodaje se uporabljajo primarno, za vsa ostala postopkovna vprašanja pa še naprej podrejeno velja ZUP. To velja tudi za t. i. »nepravo« obnovo, kjer se lahko oziroma morajo uporabiti tudi dejstva in dokazi, nastali po izdaji odločbe, kot podlaga za spremembo že izdane odločbe, če področni zakon tako določa (prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 446, kjer avtorja navajata primer zakona, ki ureja socialno varstvo). V takšnem primeru področna zakonodaja ureja dodatno pravno sredstvo glede na ZUP.

Tako velja tudi po Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1, Ur. l. RS, št. 56/13 in novele, glej 93. člen ZŠtip-1 - razveljavitev odločbe v primeru spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na "štipendijsko razmerje"). Zakon izrecno določa, da pristojni organ (CSD ali štipendijski sklad) v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, po uradni dolžnosti razveljavi odločbo, s katero je bilo odločeno o štipendiji, ter ponovno odloči o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe. Ker zakon ne določa ničesar podrobneje, ni videti podlage, da bi organ ravnal različno, če spremembo izve sam ali pa s strani štipendista, še manj glede na to, ali je novo dejstvo štipendistu v breme ali korist. Menimo, da zato organ mora upoštevati vsa relevanna dejstva, tako da v javnem interesu priznava tako velik obseg pravice, kot to izhaja iz konkretnih okoliščin posameznega upravičenca. Iz citirane določbe področnega zakona je namreč razvidno, da je vsebina postopka opredelitev "štipendijskega razmerja", niti ne zgolj "pravice do in višine štipendije", zato lahko rečemo, da organ, ko izda novo odločbo, ne le lahko, ampak mora opraviti “poračun” pravice od takrat, ko je prišlo do sprememb. Treba je torej ločiti, da Zakon o štipendiranju res ne določa sankcije za kršitev oziroma neizpolnitev obveznosti sporočanja sprememb oziroma kakšni so možni ukrepi zoper štipendista, ki ni obvestil pristojni organ o neki spremembi, toda to ne pomeni, da bi organ ne upošteval pravih dejstev za samo priznanje pravice. V upravnih zadevah se vedno odloča po resničnem dejanskem stanju (8. člen ZUP), ki je podlaga za zakonitost upravnopravnega razmerja. Zaradi specifik ZŠtip-1 to pomeni, da mora organ razveljaviti prej izdano odločbo, če se dejstva spremenijo, vendar z učinkom razveljavitve (za naprej) in šele od naslednjega meseca, odkar je sprememba nastala. Če je organ za spremembo zvedel šele po par mesecih, še vedno prejšnjo odločbo razveljavi, toda z učinkom od spremembe, ker zakon tako izrecno določa. (npr. če odločba izdana septembra, spremeba pa nastane februarja drugo leto, nakar za spremembo zve organ šele maja, se septembrska odločba razveljavi v maju (ali juniju) z učinkom od marca dalje). Tolmačenje je smisleno tudi zaradi enakosti strank pred zakonom, saj bi v nasprotnem nagrajevali tiste, ki ne opravijo dolžnosti obveščanja o spremembah.

Naj dodamo še, da okrožnice področnega ministrstva pristojni organ po načelu samostojnosti upošteva le, kolikor so namenjene v usmerjanje izvrševanja upravnih nalog, ne more pa biti njihov cilj vzpostaviti pravno zavezanost posameznikov nasproti državi (prim. Androjna in Kerševan, prav tam, str. 116).