Upravni organ je v postopku na zahtevo stranke izdal odločbo. Po že izvedeni vročitvi odločbe je oče te stranke organ obvestil, da je bila stranki po uvedbi, toda še pred zaključkom upravnega postopka, s strani sodišča odvzeta poslovna sposobnost, pri čemer je hkrati izpodbijal sprejeto odločitev, ki izhaja iz odločbe. Kako mora sedaj postopati organ?

Poslovna sposobnost je pomembna tudi v upravnem procesnem pravu, saj je procesna sposobnost vezana na poslovno sposobnost samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja v postopku. (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 87). Prvi odstavek 46. člena ZUP določa, da stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja dejanja v postopku (procesna sposobnost). Stranko, ki ni procesno sposobna, glede na prvi odstavek 47. člena ZUP zastopa njen zakoniti zastopnik. Poslovna sposobnost je lahko popolna ali delna, kar analogno velja za procesno sposobnost.

Popolno poslovno sposobnost pridobi fizična oseba s polnoletnostjo, ko dopolni osemnajst let, prav tako tudi s sklenitvijo zakonske zveze pred svojo polnoletnostjo; po odločbi sodišča pa tudi mladoletnik, ki je postal roditelj, po 152. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ; Ur. l. RS, št. 15/17 in novele). Polnoletni pa tudi mladoletni osebi je lahko po odločbi sodišča v celoti ali delno odvzeta poslovna sposobnost, če osebe zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1, Ur. l. RS, št. 16/19). Taki osebi mora pristojni center za socialno delo postaviti skrbnika (272. člen DZ). Če je osebi odvzeta popolna poslovna sposobnost, opravlja njen skrbnik svojo dolžnost tako, kot če bi šlo za mladoletno osebo pod petnajstim letom starosti. Če pa je osebi odvzeta delna poslovna sposobnost, je skrbnik dolžan opravljati svojo dolžnost tako, kot če bi šlo za mladoletno osebo, ki je stara nad petnajst let (208. člen ZZZDR) (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 174).

Ker je bila v naveden primeru stranki pravnomočno odvzeta procesna sposobnost (pred zaključkom upravnega postopka in pred vročitvijo!), ki jo lahko delno ali popolno odvzame polnoletni stranki sodišče z odločbo zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka (po Grafenauer in Breznik, Upravno pravo: procesni del, 2009, str. 278), sta sama odločitev brez sodelovanja zastopnika opravilno nesposobne stranke in vročitev neveljavna. Odločba je bila tako vročena poslovno nesposobni stranki, zatorej se šteje, da je vročitev neveljavna in ne more imeti pravnih posledic, saj se po 88. členu ZUP vroča zakonitemu zastopniku stranke, če ga ta ima oziroma ga mora imeti. Posledično pa pritožba ni mogoča, saj odločba ni bila vročena. Po prvem odstavku 47. člena ZUP stranko, ki nima procesne sposobnosti, namreč nujno zastopa njen zakoniti zastopnik, sicer bi šlo za aboslutno bistveno postopkovno napako, saj v imenu strank kot nujnega udeleženca postopka ni sodeloval nihče, ki bi lahko pravno upoštevno ščitil njene interese (prim drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP).

Zato je sedaj potrebno v postopku preveriti, ali je volja zastopnika stranke, ki ji je bila med postopkom poslovna in tako opravilna sposobnost odvzeta, da se izvorno vloženi zahtevek še vedno obravnava v prvotni obliki:
* Če stranka še nima zastopnika, se postopek po prvem odstavku druge točke 153. člena ZUP prekine, dokler center za socialno delo tega ne imenuje. Sklep o prekinitvi postopka se vroči skrbstvenemu organu, prekinitev pa traja, dokler stranka nima zakonitega zastopnika (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 324).
* Če je že imenovan oziroma ko bo, pa organ zastopnika stranke po 146. členu ZUP pozove, naj se izjasni in njegovo izjavo upošteva kot vztrajanje pri zahtevi stranke, umik zahtevka ali ob izpolnjenih pogojih spremembo zahtevka (gl. 133. člen ZUP in 134. člen ZUP), nato pa temu ustrezno zaključi postopek s sklepom ali odločbo.Organ mora v nadaljevanju končni akt vročiti zakonitemu zastopniku stranke, ki lahko uveljavlja tudi pravna sredstva.