Organ vodi postopke odločanja s podrejeno rabo ZUP, pri čemer pogojev za odločitev ne določajo (le) področni predpisi, ampak tudi vsebina javnega razpisa. Ali se lahko pogoji tega razpisa v postopku spreminjajo in ali se lahko določi v razpisu, da lahko na nacionalnem javnem razpisu kandidirajo le prijavitelji, ki so se predhodno prijavili na nadnacionalni javni razpis (npr.: EU), ki je podlaga za razpis nacionalnega? Ali se lahko v postopku dodelitve sredstev dodeljena sredstva, opredeljena v razpisu, zmanjša?

V upravnih zadevah se praviloma odloča po predpisih, veljavnih v roku za izdajo odločitve. Razpisni pogoji pri razpisu, kjer se za izbor uporabljajo določbe ZUP, štejejo z zornega kota udeležencev upravnega postopka kot splošni akt, ki je po načelu zakonitosti (6. člen ZUP) podlaga za izdajo konkretnih in posamičnih odločitev.

Zato se pogoji razpisa načeloma z vidika upravnega postopka lahko spreminjajo (tako kot se lahko spremeni področni zakon ali podzakonski predpis, na podlagi katerega se izda upravna odločba), vendar pa naj bi se zaradi ustavne enakosti pred zakonom, tovrstni posegi ne vršili med tekočim postopkom, zlasti če gre za večje število udeleženih in daljši čas trajanja postopkov. Če pride do spremembe pogojev, veljajo tisti, ki so bili veljavni v času izteka roka za odločitev, če področni akti ne določajo drugače.

V skladu s tem velja tudi, ali se lahko ali ne, razpisana sredstva zmanjša - če razpis določa to možnost, lahko, sicer praviloma ne, vedno pa enako sorazmerno do akterjev (vsem izbranim na razpisu npr. v istem odstotnem deležu).

Določitev v splošnih aktih, da mora vložnik, če naj uveljavlja pravico (kandidira na razpisu), predhodno izpolniti določen pogoj, je vprašanje aktivne legitimacije, ki jo določa področno pravo in je torej v posameznem razpisu dopustno, saj velja za vse stranke/prijavitelje enako. Če bo pravico uveljavljala oseba, ki tega pogoja ne bo izpolnila, bo organ njeno zahtevo zavrgel zaradi neizpolnjenosti procesnih predpostavk po 129. členu ZUP.