Organ vodi upravni postopek po uradni dolžnosti (inšpekcijski postopek). Ali lahko uradna oseba opravi ogled v odsotnosti zavezane stranke oz. njenega zakonitega zastopnika in o tem sestavi zapisnik o ogledu, če ne gre za nujne ukrepe v javnem interesu?

Ob tem se pojavlja vprašanje, ali lahko inšpektor po zakonu o inšpekcijskem nadzoru nemudoma skupaj z zapisnikom izda tudi poziv za odpravo nepravilnosti? Če nadalje zavezanec ne odpravi nepravilnosti, prav tako se ne izjavi o ugotovljenih dejstvih, inšpektor izda upravno odločbo. Ali je pri tem kršeno načelo zaslišanja stranke po ZUP, češ da se stranka ni mogla pred izdajo odločbe izjaviti? Bi bilo smiselno vročati prepis ali overjeno kopijo zapisnika zakonitemu zastopniku takega zavezanca po pošti, v primeru, da pripomb v danem roku na zapisnik organ ni prejel?

Z uveljavitvijo načela zaslišanja stranke se posamezniku kot stranki zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja v upravnem postopku. To načelo vsebuje jedro njegovih procesnih pravic in zaradi tega je pravica do zaslišanja stranke tudi ustavna pravica, ki temelji na načelu enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS (URS, Ur. l. RS, št. 331/1991 in novele). Organu se zato po ZUP v sklopu temeljnih načel nalaga dolžnost, da stranki da pred izdajo odločbe možnost, da se seznani z rezultatom ugotovitvenega postopka in se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ter s tem možnost braniti, zavarovati in uveljaviti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 104). Čeprav se vodi postopek po uradni dolžnosti, pa pri tem ne gre za nujne ukrepe v javnem interesu, po četrtem odstavku 146. člena ZUP organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (drugače pa v skrajšanem postopku). Vkolikor je stranka pravna oseba, mora imeti po ZUP možnost izjave njen zakoniti zastopnik oz. pooblaščenec s strani zakonitega zastopnika, kar mora organ paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (48. člen ZUP).

Po 33. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in novele) in drugih določbah ZIN je zaradi poudarjenega varstva javnega interesa postopek s ciljem učinkovitosti urejen nekoliko drugače. V inšpekcijskem postopku se tako lahko pusti zapisnik o ogledu pri kateremkoli predstavniku zavezanca (npr. natakar v gostinskem vrtu) ali celo zgolj na mestu ogleda; prav tako se lahko izda opozorilo, če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja (takojšnje) opozorilo zadosten ukrep. Inšpektor po tretjem odstavku 29. člena ZIN tako lahko opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost zakonitega zastopnika pravne osebe. Četrti odstavek 29. člena ZIN izrecno določa, da se lahko poziv in zapisnik zavezancu vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Zato vročanje kopije zapisnika še zakonitemu zastopniku ni niti potrebno niti priporočljivo. Pri tem je treba poudariti, da zaradi specialnosti položajev in nadrejenega posebnega zakona nad ZUP torej načelo zaslišanja v takem primeru ni kršeno. Pravila posebnega upravnega postopka, ki so predpisana s posebnim zakonom, ne morejo in ne smejo biti v nasprotju s temeljnimi načeli (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 76), toda v danem primeru je načelo zaslišanja stranke (analogno kot po določbah ZUP o skrajšanem ugotovitvenem postopku zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu) omejeno zaradi varstva javne koristi (v inšpekcijskem postopku je to zagotovitev spoštovanja veljavnih predpisov s strani zavezanca) in tako do kršitve ne pride. Zavezanec namreč lahko po zakonitem zastopniku svoje interese uveljavlja še v postopkih s pravnimi sredstvi.