Stvarno pristojen upravni organ je v skladu z načelom ekonomičnosti (14. člen ZUP) združil zahtevke iste stranke, ki temeljijo na isti pravni podlagi in istem dejanskem stanju, v en postopek. Ali se lahko sklep o združitvi postopkov in odločba izdata v enem pravnem aktu?

Načelo ekonomičnosti (14. člen ZUP) ima subsidiaren pomen v vodenju postopka, kar med drugim pomeni, da se ne sme omejevati načel, ki zagotavljajo varstvo procesnih in materialnih pravic (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 111). Načelo torej ne sme biti v koliziji z nobenim drugim načelom.

Omenjeno načelo pomeni dolžnost upravnega organa, da med več možnimi načini dela uporabi tistega, ki je hitrejši in povzroča manjše stroške in manjšo zamudo časa za udeležence (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 113). Izdaja sklepa o združitvi in odločbe v enem aktu je iz naslova ekonomičnosti postopka, z namenom čim hitrejšega vodenja, tako možna.

V praksi bo to pomenilo, da bo izrek pravnega akta v posameznih točkah izreka vseboval naslednje elemente:

*prva točka izreka: določba o združitvi postopka;
*druga točka izreka: vsebinska odločitev glede upravne zadeve, o kateri se odloča;
*tretja točka izreka: opredelitev stroškov postopka;
*četrta točka izreka: klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe zoper odločitev pod točko 1 v izreku.


V interesu strank in organa je torej z vidika načela ekonomičnosti, da se sklep o združitvi postopkov izda skupaj z meritorno odločitvijo. Vsekakor naj bo takšno ravnanje izjema in ne pravilo, namreč kljub dejstvu, da pritožba zoper sklep o združitvi postopkov ne zadrži izvršitve sklepa in slednji postane izvršljiv že s samo vročitvijo, v primeru vložene in utemeljene pritožbe z zatrjevanimi bistvenimi kršitvami postopka, lahko pride do odprave, spremembe ali celo razglasitve ničnosti že izvršenega sklepa in izdane odločbe.