Uradna oseba je stranki poslala vabilo (npr. na ustno obravnavo). Ker stranka vabila ni prevzela, velja vročitev za opravljeno po preteku 15 dni. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika ali zaradi neuporabnosti predalčnika vrne pošiljko pošiljatelju. Kdaj je vročitev opravljena, če je 15. dan sobota ali nedelja in se torej rok izteče na dela prost dan? Kdaj začne teči pritožbeni rok in kdaj se le-ta izteče, če je pritožbeni rok 8 dni in če je bila vročena odločba oz. sklep? Kako dela prosti dnevi vplivajo na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločb/sklepov?

Kadar gre za vročitev odločbe ali sklepa ter drugih dokumentov, od katerih vročitve začne teči rok, potem se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Fiktivni dan vročitve se po 87. členu ZUP šteje po preteku 15 dni od poskusa vročitve ne glede na to, ali se ta rok izteče na dela prost dan. Tako nastopi pravna fikcija, po kateri velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, torej dela prost dan ne ovira vročitve (glej v Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006, str. 231).

Po drugem odstavku 235. člena ZUP se pritožbeni rok šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroča, od dneva, ko je vročena pisna odločba. Če je rok določen po dnevih, kot npr. v konkretnem primeru pritožbeni rok 8 dni, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 100. člen ZUP). Pritožbeni rok bo tako pričel teči naslednji dan od nastopa fikcije vročitve, pa četudi je to npr. nedelja, saj po prvem odstavku 101. člena ZUP začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki. Rok za vložitev pritožbe pa se bo iztekel s pretekom 8 dne. Če osmi dan pade na nedeljo oz. dela prost dan, se bo rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnega dne (drugi odstavek 101. člen ZUP).

Kar se tiče vpliva dela prostih dni na dokončnost, pravnomočnost, izvršljivost velja naslednje. Po ZUP postane odločba dokončna, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (prvi odstavek 224. člena ZUP). Če se rok za pritožbo izteče na dela prost dan, se ta rok prenese tako, da rok za pritožbo preteče s pretekom prvega naslednjega delovnega dne. Dokončna postane taka odločba naslednji dan po preteku roka za pritožbo (če stranka pritožbe ni vložila). Če se npr. rok za pritožbo izteče na soboto (ki ni delovna), se dejansko izteče šele v ponedeljek in postane odločba dokončna v torek.

Glede izvršljivosti velja obratno. Če v odločbi ni določen specialni izpolnitveni rok, potem velja splošni paricijski rok, v obeh primerih pa na izvršljivost odločbe ne vplivajo dela prosti dnevi (več o tem v nekaterih drugih člankih). Izpolnitveni rok je namreč materialni rok in ne procesni, kar posledično pomeni, da rok izteče tudi, če gre za dela prost dan (v primeru, ko bi šlo za procesni rok, denimo rok za dopolnitev nepopolne vloge, bi se tak rok, določen v dnevih, lahko iztekel zgolj na delovni dan, kar pomeni, da v kolikor bi se procesni rok 'iztekel' na dela prost dan pri organu, bi se dejansko prenesel na prvi delovni dan v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP).

Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oz. so ji bile naložene kakšne obveznosti (prvi odstavek 225. člena ZUP), ker stranka bodisi v roku ni vložila tožbe v upravnem sporu bodisi ker zoper odločbo ni več pravnega sredstva. V kolikor tožba ni bila vložena in je bila možna, velja, da pravnomočnost nastopi z dnem preteka roka za vložitev tožbe, ki je procesni rok (zato zanj veljajo pravila o prenosu vložitve tožbe na delovni dan),v primeru ko zoper odločbo ni več pravnega sredstva, pa le ta nastane pravnomočna z nastopom dokončnosti.