Upravni organ je izdal odločbo, v kateri ni navedel pravilnega priimka stranke (npr. očitna pomota, sprememba priimka po sklenitvi zakonske zveze, posvojitve). Po izdani odločbi je stranka podala izjavo na zapisnik o spremenjenem priimku. Ali naj upravni organ izda sklep o popravi pomote ali dopolnilno odločbo s katero bi se odpravila napaka, ali naj se izjava na zapisnik obravnava kot pritožba in naj isti organ izda novo upravno odločbo?

Organ, ki je izdal odločbo, sme vsak čas – torej tudi po vročitvi - popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske napake in druge očitne pomote v sklepu oz. odločbi (prvi odstavek 223. člena ZUP). Zakon v izogib prizadetih pravic strank dovoljuje uradnim osebam popravo pomot v odločbi ali sklepu, če gre za očitne pisne, računske in druge napake ali tehnične pomote, npr. navedba stranke kot Kopač namesto Kovač ali zamenjava ženske in moške oblike imena, izpuščene ali dodane črke in znaki ipd. (glej v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem 2004, str. 622). V takem primeru se o popravi pomote izda poseben sklep na podlagi drugega odstavka 223. člena ZUP. Pomembno je, da se v izreku takega sklepa o popravi izrecno navede, da se določena beseda nadomesti z drugo. Popravek na odločbi ali sklepu pa se zabeleži v obliki uradnega zaznamka, kjer je označen sklic na sklep o popravku (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 622).


V konkretnem primeru je bil napačno naveden priimek stranke. Gre za pomoto upravnega organa glede podatka, ki v odločbi ni skladen z uradno evidenco, vendar gre za isto osebo s spremenjenim priimkom. Menimo, da gre v dani situaciji za očitno pomoto, tehnične narave in ne za pomoto v izjavi volje, zato zadošča izdaja sklepa o popravi pomote v skladu z 223. členom ZUP (glej tudi Sodbo VS RS, št. U 1467/93-7 z dne 25. 8. 1994).

Dopolnilna odločba se v skladu s prvim odstavkom 220. člena ZUP izda le, ko organ ni odločil o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka. V danem primeru, je organ odločil o vseh vprašanjih postopka, pri tem pa navedel napačen priimek, kar pa ni "preostalo" vprašanje o katerem bi moral organ odločati, zato se dopolnilne odločbe ne izda.
Uporaba pravnih sredstev (npr. pritožbe) in izdaja nadomestne odločbe bi bila utemeljena le, če bi šlo za pravne pomote.