Rešen primer
Št. 442
Zadeva: Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve
Datum odgovora: 17. 11. 2010, pregled 7. 11. 2023 Status uporabnika: -
Vprašanje
Upravni inšpektor je pri nadzoru nad upravnim organom ugotovil nekaj domnevnih nepravilnosti, s katerimi se pristojni pri tem organu ne strinjajo (npr. češ da uvod odločbe ni v skladu z zakonom, ker v uvodu ni bila navedena uradna oseba, ki je odločbo izdala; da vlagatelj oz. prijavitelj na vlagateljevo zahtevo ni bil obveščen o odrejenih ukrepih, čeprav mu je bila odločba poslana itd.). Pri tem nadzorovani upravni organ zanima, ali bi moral upravni inšpektor dati možnost izjasnitve glede teh nepravilnosti tudi uradni osebi nadzorovanega upravnega organa, ki je vodila postopek, katerega dokumentacijo je upravni inšpektor pregledoval, kajti zapisnik o nadzoru z naloženimi obveznostmi je bil poslan le predstojniku nadzorovanega organa. V zapisniku upravni inšpektor nalaga predstojniku nadzorovanega organa, da naj poskrbi za izvedbo strokovnega nadzora in za odpravo opisanih napak ter obvesti sodišče, ki v pregledovani zadevi vodi upravni spor, o tem, kaj je ugotovila upravna inšpekcija, vključno z usmeritvijo, kako bi moral upravni organ odločiti. Ali ima upravni organ možnost podati ugovor na ugotovitve oziroma izrečene ukrepe upravnega inšpektorja?
Odgovor
Postopek izvajanja nadzora upravne inšpekcije ni enak siceršnjemu upravnemu postopku, kakor tudi ne t. i. ("zunanjemu") inšpekcijskemu nadzoru v smislu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/2007 in novele; glej četrti odstavek 3. člena ZIN), saj je njegovo delovanje usmerjeno v državno upravo samo. Predmet nadzora upravnega inšpiciranja namreč ni odločanje o pravici ali obveznosti stranke, ampak ugotavljanje zakonitost dolžnega procesnega postopanja organa.
V postopku nadzora upravne inšpekcije gre za nadzor nad organom kot zavezancem. Položaja stranke nima posamezna uradna oseba, ki je vodila pregledovan postopek, ampak organ in tako v postopku deluje in prejme zapisnik ter ima pravico do ugovora predstojnik organa kot njegov zastopnik. Uradna oseba, ki je postopek vodila, je lahko s strani upravnega inšpektorja zaslišana le analogno pravilom ZUP o pričah. Zakonodajalec je namreč upošteval specifike upravne inšpekcije kot notranje inšpekcije, ki sama ne more neposredno ukrepati, temveč na podlagi njenih ugotovitev in predlogov ukrepa predstojnik, ki je odgovoren za delovanje organa, oziroma minister, pristojen za upravo, ki odgovarja za dosledno spoštovanje “horizontalnih” politik delovanja uprave. Čeprav ZDU-1 o tem posebej ne govori, velja opozoriti na svetovalno vlogo upravne inšpekcije (glej Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 628, glej tudi Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 836).
Delovanje upravne inšpekcije kot t.i. notranje inšpekcije je urejeno v 73. členu Zakona o državni upravi (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/2005 in novele) in v XVIII. poglavju ZUP (307. člen ZUP in nadaljnji, do 307.g, slednji so bili vpeljani z novelo ZUP-G v l. 2010). Z novelo ZUP-G so bile razveljavljene določbe tretjega in četrtega odstavka 73. člena ZDU-1, ki so urejale ugovor zoper zapisnik, prav tako tega procesnega upravičenja (več) ne določa ZUP, zato (formalni) ugovor zoper zapisnik upravnega inšpektorja, ki bi terjal presojo zakonitosti delovanja upravnega inšpektorja, ni dopusten.
V zvezi z izpostavljenimi ugotovljenimi nepravilnostmi inšpektorja je potrebno navesti, da ZUP res terja, da se v uvodu odločbe navede le ime stvarno pristojnega organa, ne pa tudi imena uradne osebe (212. člen ZUP). Pripominjamo pa, da je vprašljiva odredba upravnega inšpektorja, naj predstojnik sodišču sporoča ugotovitve inšpekcije, saj je sodišče povsem samostojno in neodvisno - seveda pa mora upravni organ sodišču predložiti vso relevantno dokumentacijo o upravni zadevi glede katere je spožen upravni spor. Kljub dejstvu, da na normativni ravni ni (več) predvidena možnost vložitve ugovora zoper zapisnik upravnega inšpektorja, pa to ne pomeni, da predstojnik nadzorovanega organa od inšpektorja ni upravičen zahtevati pravnih utemeljitev njegovih ugotovitev in zahtev, ki bi sicer morale biti razvidne že iz zapisnika.
Upravna inšpekcija po drugi strani po ZDU-1 in ZUP vsekakor nima pristojnosti sugerirati niti načina vodenja postopka, še manj odločitve v konkretni upravni zadevi iz stvarne pristojnosti posameznega organa, zato so ugotovitve in odredbe upravnega inšpektorja v tem delu brezpredmetne.
V postopku nadzora upravne inšpekcije gre za nadzor nad organom kot zavezancem. Položaja stranke nima posamezna uradna oseba, ki je vodila pregledovan postopek, ampak organ in tako v postopku deluje in prejme zapisnik ter ima pravico do ugovora predstojnik organa kot njegov zastopnik. Uradna oseba, ki je postopek vodila, je lahko s strani upravnega inšpektorja zaslišana le analogno pravilom ZUP o pričah. Zakonodajalec je namreč upošteval specifike upravne inšpekcije kot notranje inšpekcije, ki sama ne more neposredno ukrepati, temveč na podlagi njenih ugotovitev in predlogov ukrepa predstojnik, ki je odgovoren za delovanje organa, oziroma minister, pristojen za upravo, ki odgovarja za dosledno spoštovanje “horizontalnih” politik delovanja uprave. Čeprav ZDU-1 o tem posebej ne govori, velja opozoriti na svetovalno vlogo upravne inšpekcije (glej Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 628, glej tudi Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 836).
Delovanje upravne inšpekcije kot t.i. notranje inšpekcije je urejeno v 73. členu Zakona o državni upravi (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/2005 in novele) in v XVIII. poglavju ZUP (307. člen ZUP in nadaljnji, do 307.g, slednji so bili vpeljani z novelo ZUP-G v l. 2010). Z novelo ZUP-G so bile razveljavljene določbe tretjega in četrtega odstavka 73. člena ZDU-1, ki so urejale ugovor zoper zapisnik, prav tako tega procesnega upravičenja (več) ne določa ZUP, zato (formalni) ugovor zoper zapisnik upravnega inšpektorja, ki bi terjal presojo zakonitosti delovanja upravnega inšpektorja, ni dopusten.
V zvezi z izpostavljenimi ugotovljenimi nepravilnostmi inšpektorja je potrebno navesti, da ZUP res terja, da se v uvodu odločbe navede le ime stvarno pristojnega organa, ne pa tudi imena uradne osebe (212. člen ZUP). Pripominjamo pa, da je vprašljiva odredba upravnega inšpektorja, naj predstojnik sodišču sporoča ugotovitve inšpekcije, saj je sodišče povsem samostojno in neodvisno - seveda pa mora upravni organ sodišču predložiti vso relevantno dokumentacijo o upravni zadevi glede katere je spožen upravni spor. Kljub dejstvu, da na normativni ravni ni (več) predvidena možnost vložitve ugovora zoper zapisnik upravnega inšpektorja, pa to ne pomeni, da predstojnik nadzorovanega organa od inšpektorja ni upravičen zahtevati pravnih utemeljitev njegovih ugotovitev in zahtev, ki bi sicer morale biti razvidne že iz zapisnika.
Upravna inšpekcija po drugi strani po ZDU-1 in ZUP vsekakor nima pristojnosti sugerirati niti načina vodenja postopka, še manj odločitve v konkretni upravni zadevi iz stvarne pristojnosti posameznega organa, zato so ugotovitve in odredbe upravnega inšpektorja v tem delu brezpredmetne.
Kategorije
7.7 Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov