Vodi se upravni postopek na drugi stopnji. Prvostopenjski upravni organ je stranki izdal odločbo, zoper katero se je le-ta v roku pritožila iz nekega pritožbenega razloga. Ko je pritožbeni rok potekel, je stranka zoper isto odločbo vložila še pritožbo iz nekega drugega pritožbenega razloga. Ali se lahko ta druga pritožba šteje kot dopolnitev prvotne pritožbe?

Druga vloga oz. pritožba stranke je načeloma samostojna in se zato, ker je bila vložena prepozno, ta vloga zavrže (prvi odstavek 246. člen ZUP). Pri drugi vlogi namreč ne gre za vprašanje oz. postopek dopolnjevanja prve pritožbe (vloge), če je novo navedeni razlog nekaj drugega, prej še neizpostavljenega. Tudi v primeru, ko je v drugi vlogi naveden razlog, ki se navezuje in je neločljivo povezan z navedbami oz. razlogi v prvi pravočasni pritožbi, ga drugostopenjski organ ni dolžan oz. ga niti ne sme meritorno presojati. Kljub temu, da je pritožba vloga, te pa je v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP mogoče dopolniti (tudi po preteku prekluzivnega roka za vložitev vloge), ZUP vsebuje specialne določbe, ki se nanašajo zgolj na pritožbo in iz katerih izhaja, da pritožbe ni mogoče dopolnjevati. To izhaja že iz tega, da organ tako prve kot druge stopnje pritožbe v nobenem primeru ne pošilja strankam v dopolnitev. Zelo jasna pa je tudi praksa vrhovnega sodišča, ki meni, da naj se upravni organ do pritožbenih navedb, podanih po poteku prekluzivnega roka, ne opredeljuje (sodba X Ips 504/2006 in sodba X Ips 1678/2006) in je pritožbo mogoče dopolnjevati zgolj v času, dokler pritožbeni rok ni potekel, ne glede na razlog. Tako iztek pritožbenega roka praviloma pomeni prekluzijo za stranko, tako da ne more več vložiti niti dopolnjevati že vložene (pravočasne) pritožbe, zato tako 'dopolnitev' pritožbe zavrže že organ prve stopnje (drugi odstavek 240. člena ZUP oz. organ druge stopnje (prvi odstavek 246. člena ZUP).


Organ druge stopnje mora določene napake preverjati po uradni dolžnosti (ex offo) tudi v primeru, ko se pritožnik nanje ne sklicuje ali pa se nanje sklicuje v prepozni in zavrženi dopolnitvi pritožbe. Tako lahko organ druge stopnje kljub prekluziji 'dopolnitve pritožbe' v skladu z načelom materialne resnice (da bi se zadeva torej pravilno rešila) v mejah zahtevka, ki je bil postavljen v postopku na prvi stopnji, s svojo odločbo odpravi odločbo prve stopnje in reši zadevo v korist pritožnika v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP, če se s tem ne posega v pravico koga drugega. Z enakim namenom lahko organ druge stopnje v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP, spremeni odločbo v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v 274., 278. in 279. členu ZUP.