Stranka je vložila zahtevo, s katero pri izvajalcu javne službe uveljavlja pravico do podaljšanja podeljenega statusa (npr. podaljšanje statusa učenca za dve leti, da bi dokončala 9. leto osnovnošolskega izobraževanja, čeprav je z osmimi leti že izpolnila osnovnošolsko obveznost). Organ je uvedel postopek, nato pa iz dejanj stranke nesporno ugotovi, da le-ta zahteve ne želi več uveljaviti (npr. že izveden vpis v srednješolsko izobraževanje). Kako naj ravna organ (tj. osnovna šola, kjer je stranka prvotno vložila zahtevo za podaljšanje statusa učenca)?

V primeru, ko stranka uveljavlja neko pravico, je vložitev zahteve pogoj za uvedbo postopka - stranke namreč k temu ni mogoče prisiliti (128. člen ZUP). V primerih, ko je postopek uveden na zahtevo stranke, stranka lahko z zahtevo razpolaga (načelo dispozitivnosti). To pomeni, da lahko zahtevo tudi umakne. Stranka lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe (prvi odstavek 134. člena ZUP).


Stranka lahko umakne zahtevo izrecno ali molče (konkludentno) - v prvem primeru s pisno ali ustno na zapisnik dano izjavo, naslovljeno organu, ki vodi upravni postopek, v drugem primeru pa z opustitvijo ali opravo kakšnega dejanja (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 291). Posamezno dejanje ali opustitev stranke pa je mogoče šteti za umik zahteve samo, če je to z zakonom določeno (136. člen ZUP) - taka primera sta npr. nepredložitev potrdila o vložitvi zahteve za uvedbo postopka rešitve predhodnega vprašanja pred pristojnim organom (tretji odstavek 151. člena ZUP) in neudeležba ustne obravnave, čeprav je bila stranka v redu povabljena in se da iz celotnega stanja stvari domnevati, da je zahtevo umaknila (tretji odstavek 161. člena ZUP).


V konkretnem primeru je organ nesporno ugotovil, da je je stranka vložila tudi zahtevo za pridobitev drugačnega statusa, ki je bila že ugodno rešena (npr. srednješolsko izobraževanje). Vloga za pridobitev omenjenega drugačnega statusa očitno kaže, da ni več zainteresirana za odločanje o še nerešenem zahtevku (npr. podaljšanje statusa učenca v osnovni šoli), saj je z njo izrazila drugačno voljo. Seznanitev organa s takšno vlogo oziroma voljo, zato pomeni, da se postopek s tem ustavi, ker stranka očitno ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka (po 135. členu ZUP). Zgolj izjemoma, če bi obstajal dvom o volji stranke, bi jo moral organ pozvati, da se o tem izjasni (po določbah o nejasni vlogi, gl. 65. člen ZUP).