Upravni organ med upravnim postopkom izda sklep. Kdaj je potreben pri tem sklepu samo podpis uradne osebe, ki vodi postopek, ter kdaj tudi podpis predstojnika?

Sklep je posamični pravni akt, s katerim organ odloča o vprašanjih povezanih z upravnim postopkom in o postranskih vprašanjih povezanih z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo.

Sklep praviloma izda uradna oseba, ki opravlja dejanja postopka, pri katerem je nastalo vprašanje, ki je predmet sklepa. Uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje ima pravico izdajati vse vrste sklepov, razen sklepe s katerimi se postopek konča. Določene sklepe lahko izda le v soglasju z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o stvari, pri zaprošenem organu pa s soglasjem predstojnika organa oziroma uradne osebe, ki je pristojna za odločanje v podobnih zadevah. Glede oblike in sestavnih delov sklepov pa načeloma velja, da morajo imeti enake sestavne dele kot odločba.


Kdor ima pooblastilo za vodenje posameznih dejanj v postopku, sme in mora podpisati sam vse akte, ki postopka ne končajo. To pa ne vključuje odločb in sklepov o zavrženju vloge, ustavitev ipd. (tretji odstavek 30. člena ZUP). Med sklepe, ki jih samostojno izda oseba, ki je pooblaščena le za vodenje postopka, sodijo denimo sklep o priznanju ali zavrnitvi statusa stranskega udeleženca, sklep o vrnitvi v prejšnje stanje, sklep o postavitvi izvedenca itd.

Kadar pa se upravni postopek z določenim sklepom konča, ga mora po 216. členu ZUP podpisati ne le oseba, ki je postopek vodila in pripravila osnutek končnega akta (odločbe ali sklepa), ampak tudi uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje (predstojnik ali od njega pooblaščena uradna oseba).

Predstojnik lahko po drugem odstavku 28. člena ZUP pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah določene vrste.