Kako je treba postopati, če se po izdaji odločbe (in njeni dokončnosti in pravnomočnosti) o priznanju pravice ali naložitve obveznosti spremeni nosilec pravice ali obveznosti (npr. zamenja se lastnik zemljišča, pri čemer ima prejšnji lastnik veljavno in še ne izčrpano gradbeno dovoljenje na svoje ime)? Ali se postopek obnovi?

ZUP vprašanja prenosa pravice ali obveznosti, ki ni vezana na osebo, ampak npr. na nepremičnino, dejavnost ali predmet, ne ureja. Zato so merodajna področna pravila materialnega prava za posamezno pravico ali obveznost, ki je predmet upravnega postopka. Če področna zakonodaja ne ureja prenosa, se postopa smiselno po pravilih o stvarni legitimaciji na področju, ne pride pa v poštev poseganje v že izdano in pravnomočno odločbo s pravnimi sredstvi po ZUP. Sprememba, razveljavitev ali odprava odločbe je po ZUP možna izključno iz razlogov, ki jih zakon definira v določbah o izrednih pravnih sredstvih, med katerimi pa ni razloga spremembe nosilca pravice ali obveznosti po zaključku postopka.

ZUP pa sicer opredeljuje postopanje organa, če pride do spremembe nosilca oz. statusa stranke med postopkom. Tako je določeno v drugem odstavku 50. člena ZUP, da v primeru, ko med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo je organ dolžen na to opozoriti in ji omogočiti, da prevzame položaj stranke.

Menjava nosilcev je pogosta zlasti pri izdaji gradbenih dovoljenj. Pravica graditi je tipična pravica, ki ni (pretežno) vezana na subjektiviteto določenega investitorja, kar je razvidno iz 54. člena Gradbenega zakona (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele). Investitor mora (podrobno gl. članek v Pravni praksi, št. 24-25/2010, Žgavec, Univerzalno pravno nasledstvo pri statusnih preoblikovanjih gospodarskih družb, str. 8-11) za izdajo dovoljenja vlogi priložiti dokazilo, da ima pravico graditi na neki nepremičnini v primeru, kadar ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. Pravica graditi na neki nepremičnini pomeni v skladu z 59. členom GZ-1, lastninsko ali katero drugo stvarno ali obligacijsko pravico (pravnomočna sodba sodišča, pravnomočna upravna odločba ipd.), ki mu omogoča gradnjo ali izvajanje del. V primeru, da investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje oz. upravna odločba prenese pravico graditi na drugo osebo pred začetkom gradnje ali med njo, se sme to dovoljenje na zahtevo novega investitorja spremeniti v skladu z določbami 46. člena GZ-1.

Za spremembo gradbenega dovoljenja mora novi investitor predložiti dokazilo o pravici graditi, gradbeno dovoljenje pa mu upravni organ izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku (144. člen ZUP), v katerem ni potrebno zaslišati strank.Postopek spremembe odločbe ne poteče samodejno, potrebna je posebna vloga novega investitorja. V primeru kadar gre za spojitev dveh gospodarskih družb, pravica graditi preide na podlagi tretjega odstavka 591. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS št. 65/09 in novele) na novo družbo z vpisom v sodni register. Na podlagi sklepa o pripojitvi bo tako nova družba lahko zahtevala lastninsko ali drugo pravico na njeno ime v zemljiško knjigo, nato pa še spremembo gradbenega dovoljenja v skladu s 61. členom GZ-1. Tako preide gradbeno dovoljenje na novo družbo oz. novega investitorja šele po posebnem postopku, torej pravica ne preide na novega investitorja sama po sebi, temveč se to zgodi šele s posebnim aktom državnega organa, ki ima konstitutivni učinek (torej z odločbo, ki ustvarja novo pravno razmerje). Pri delitvah gospodarskih družb pa gre za podoben postopek, razlika je v tem, da po delitvi pravica graditi preide le na eno od družb, konkretno na družbo, ki to izkaže z delitvenim načrtom (624. člen ZGD-1). Podobno velja tudi za prenose drugih upravnih dovoljenj, ki niso vezana izključno na pravno osebnost nosilca dovoljenja in zahtevajo izpolnitev dodatnih pogojev, določenih s področnim zakonom.