Upravni organ je v postopku izdal odločbo, s katero je dodelil pravico (upravna enota je dovolila sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov). V izreku odločbe je organ v posebni točki navedel tudi stroške in rok za plačilo stroškov postopka (npr. stroški matičarja, pooblaščenca, potni stroški). Izdana odločba je že dokončna, stranki pa sta se odločili, da pravice ne bosta izčrpali (poroko sta odpovedali). Ali morata stranki stroške postopka po dokončni izdani odločbi vseeno poravnati, čeprav stroški ne bodo nastali, ker pravica ne bo izčrpana? Kako mora upravni organ pravilno ravnati, če bi isti stranki na novo isto pravico uveljvaljali kasneje - ali naj stroške tedaj na novo obračuna ali lahko šteje, da so že odmerjeni s sedanjo odločbo?

Glede na naravo zadeve gre šteti določitev stroškov za izčrpanje dodeljene pravice kot pogoj za pridobitev pravice. Zato se v primeru neplačila stroškov izvršba ne vrši, če pa je stranka stroške že plača, se ji ti povrnejo, saj je breme stroškov komplementarna in le akcesorna obveznost temeljni pravici, ki pa ni bila izčrpana. Stroški postopka v tem smislu ne pomenijo obračuna stroškov, nastalih z vodenjem postopka do izdaje odločbe, ampak pogoj kot posebno sestavino izreka odločbe po 213. členu ZUP.

V obravnavanem primeru moramo za določitev stroškov postopka, poleg subsidiarne uporabe ZUP in Pravilnika o stroških v upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 86/05), upoštevati še Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze (Ur. l. RS, št. 66/17 in nasl.). Ta v tretjem odstavku 11. člena celo izrecno določa, da dodatne stroške v znesku 170,00 eurov pri sklenitve zakonske zveze izven uradnih prostorov krijeta bodoča zakonca, ki jih morata poravnati najmanj pet dni pred nameravano sklenitvijo zakonske zveze. Dikcija pravilnika tako potrjuje razumevanje plačila stroškov kot pogoja za pridobitev pravice (sklenitve zakonske zveze izven uradnih prostorov). Torej, plačilo odmerjenega stroška je na podlagi Pravilnika pogoj za izvedbo oziroma izvršitev pravice v izdani odločbi. Ker pa je priznanje pravice v odločbi odvisno od ravnanja strank in ni v javnem interesu, se obračunani stroški ne izterjajo.

Glede na to, da sta se stranki v danem primeru pravici izrecno odpovedali, mora tako upravni organ celotno vsebino izreka odločbe šteti za neizčrpano oz. ne more veljati le akcesorni del izreka o stroških, če se ne upošteva elementarni del o pravici sami. To pomeni, da ob novi zahtevi (prijavi) stroške ponovno obračuna, v isti odločbi, kot bo izdana o dovolitvi sklenitve zakonske zveze v kasnejšem terminu. Nenazadnje se lahko stroški tedaj spremenijo glede na to, kje in kako bosta stranki uveljavljali pravico. Upravni organ bo tedaj odločal na podlagi novega dejanskega stanja.
Organ pri tem ne posega v že izdano odločbo, saj je to možno le s pravnimi sredstvi, ki pa v opisanem položaju niso dopustna.