Stranki je bila zahteva za priznanje pravice zavrnjena, ta odločitev upravnega organa pa je bila nato potrjena na vseh upravnih in sodnih instancah in zato postala pravnomočna. Kasneje je stranka v časovnem razmiku dveh let vložila zahtevka z enako vsebino, a sta bila zavržena zaradi neizpolnjenosti procesnih predpostavk (''ne bis in idem''). Stranka je nato vložila predlog za obnovo pravnomočno končanega postopka in pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka. Zaradi pretečenosti rokov mora organ obe vlogi zavreči. Ali to lahko stori z istim sklepom?

Pristojni organ praviloma začne in vodi upravni postopek za vsak zahtevek oziroma vsako upravno zadevo posebej, zaradi smotrnosti in ekonomičnosti pa od tega pravila lahko odstopi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 284-285).

Za združitev zadev v en postopek in posledično izdajo enega upravnega akta morajo biti izpolnjeni določeni pogoji (prvi odstavek 130. člena ZUP): 1) zahtevki se morajo opirati na isto ali podobno dejansko stanje, 2) pravna podlaga mora biti ista in 3) organ mora biti stvarno pristojen za odločanje o vseh zahtevkih. Ne glede na to, če so izpolnjeni vsi trije pogoji, pa organ zadev ni dolžan združiti, saj mu zakon daje zgolj možnost, o kateri presodi in odloči organ sam (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 285).
V konkretnem primeru nesporno ni izpolnjen drugi pogoj, tj. obstoj iste pravne podlage - odločanja o pritožbi in obnovi postopka namreč ne moremo opreti na isto pravno podlago. Glede na to združitev zadev ni mogoča in bo organ moral izdati dva ločena sklepa.