Na podlagi 190. člena ZUP je upravni organ v upravnem postopku izdal sklep o imenovanju izvedenca (cenilca). V nadaljevanju postopka je bila podana nova oz. drugačna informacija, tj. sprememba imena izvedenca (npr. iz Marjeta v Marija). Na podlagi katere določbe ZUP izda upravni organ sklep o popravku sklepa?

S sklepom organ odloča o vprašanjih, ki se tičejo upravnega postopka, pa tudi o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo (226. člen ZUP). V konkretnem primeru je bil izdan sklep o postavitvi izvedenca, ki je postransko vprašanje v zvezi z izvedbo postopka.
Tako kot odločba ima tudi sklep določene sestavne dele. Eden izmed sestavnih delov sklepa je izrek oz. dispozitiv, ki izraža vsebino in je osrednji in najpomembnejši del sklepa. Biti mora jasen, kratek in določen; zgolj izrek sklepa postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Ko je sklep (ali odločba) izdan in vročen, začne veljati in pravno učinkovati nasproti stranki, pri čemer se lahko zgodi, da že vročen sklep vsebuje kakšno napako.

Organ, ki je izdal sklep (ali odločbo), sme vsak čas – torej tudi po vročitvi -popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske napake in druge očitne pomote v sklepu oz. odločbi (prvi odstavek 223. člena ZUP). Zakon v izogib prizadetih pravic strank dovoljuje uradnim osebam popravo pomot v odločbi ali sklepu, če gre za očitne pisne, računske in druge napake ali tehnične pomote, npr. navedba stranke kot Kopač namesto Kovač ali zamenjava ženske in moške oblike imena, izpuščene ali dodane črke in znaki ipd. (glej v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem 2004, str. 622). V takem primeru se o popravi pomote izda poseben sklep na podlagi drugega odstavka 223. člena ZUP. Pomembno je, da se v izreku takega sklepa o popravi izrecno navede, da se določena beseda nadomesti z drugo. Popravek na odločbi ali sklepu pa se zabeleži v obliki uradnega zaznamka, kjer je označen sklic na sklep o popravku (Jerovšek et al. ZUP s komentarjem 2004, str. 622).

V konkretnem primeru je bila napačno določena oseba izvedenca, kar je organ ugotovil kasneje, ko je pridobil več oz. nove informacije. Zato v danem primeru ne gre za očitno pomoto (kot bi bila npr. napačno zapisana črka ipd. na podlagi pravilnih podatkov), temveč je bil izdan sklep na podlagi napačno ugotovljenih dejstev. Ker ZUP glede sklepa o postavitvi izvedenca izrecno ne določa možnosti pritožbe, ta ni dovoljena, saj je pritožba zoper sklep mogoča samo takrat, kadar je z zakonom izrecno določena (prvi odstavek 258. člen ZUP).

ZUP v primeru izdaje nezakonitega akta dopušča možnost izreka ničnosti po drugem odstavku 279. člena ZUP (ob izpolnjevanju vsaj enega izmed taksativno naštetih ničnostnih razlogov), toda zgolj v kolikor je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih. Ta določba torej pride v poštev samo v primeru, kadar organ, ki je odločal v postopku, ni razlikoval med vsebino odločbe in sklepov in je namesto o procesnih vprašanjih s sklepi odločal tudi o vsebinskih vprašanjih (Jerovšek et. al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 752). Ker gre v konkretnem primeru za sklep procesnega vodenja, in sicer za sklep, ki se tiče postranskega vprašanja v zvezi z izvedbo postopka, pa se tega pravnega sredstva organ ne more uporabiti.

Ker je sklep o postavitvi izvedenca, ki ne obstaja, neizvršljiv, zoper tak sklep pa zakon ne predvidi pravnega sredstva, prav tako pa tak sklep nikogar ne zavezuje, lahko organ izda nov sklep, s katerim postavi »pravega« izvedenca (na podlagi 190. člena ZUP). Pomembno je, da organ v skladu z načelom materialne resnice ugotovi dejansko stanje in kar najhitreje in čim bolj smotrno reši zadevo. Tako je potrebno, da se postopek nadaljuje, ter nemudoma postaviti »pravega« izvedenca, ki lahko takoj začne pripravljati izvid in mnenje, ne glede na neizvršljivost predhodnega sklepa.