Ali je smiselno v primeru, ko sta v upravnem postopku postavljena dva izvedenca, katerih mnenji se bistveno razlikujeta, dokazovanje izvesti z mnenjem strokovnega ali znanstvenega zavoda ?

Dokaz z izvedencem se opravi, če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga (prvi odstavek 189. člena ZUP) in če oceni, da je to potrebno, ker druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2007, str. 117). Pri tem je tisti, ki je določen za izvedenca, dolžan podati izvid (opis dejanskega stanja) in mnenje (subjektivna - toda nepristranska in po pravilih stroke! - ocena izvedenca, ki pomeni odgovor na zastavljeno vprašanje uradne osebe ali stranke v postopku).

Za izvedbo dokaza z izvedenci določi uradna oseba, ki vodi postopek, enega izvedenca, če meni, da bo dokazovanje z izvedenci zapleteno, pa tudi dva ali več izvedencev (prvi odstavek 190. člena ZUP). V bolj zapletenih primerih zakon dopušča postavitev dodatnega izvedenca (dopustno je z vidika načela materialne resnice, vendar tudi v skladu z načelom ekonomičnosti postopka), toda zgolj, kadar se nejasnost ali pomanjkljivost izvida in mnenja prvotnega izvedenca ne moreta popraviti z zaslišanjem na obravnavi, ali kadar se izvidi in mnenja več izvedencev razlikujejo in se nasprotja ne morejo odpraviti s soočenjem (Jerovšek et. al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 553).

V nekaterih primerih ZUP dopušča pridobitev mnenja s strani znanstvenega ali strokovnega zavoda. Tako mnenje se lahko pridobi za razjasnitev konfliktnih ali pomanjkljivih izvidov in mnenj (prvi odstavek 196. člena ZUP) ali pa organ zaprosi za mnenje znanstvenega ali strokovnega zavoda, če je zaradi zapletenosti primera utemeljeno pričakovati, da se bo tako dobilo bolj pravilno, tj. strokovno poglobljeno in neodvisno mnenje (glej v Jerovšek et. al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 553).

V konkretnem primeru sta bila postavljena izvedenca, katerih mnenji se bistveno razlikujeta. ZUP v takem primeru daje podlago za pridobitev mnenja s strani znanstvenega ali strokovnega zavoda. Ali je pridobitev takega mnenja smiselna, pa lahko presodi zgolj organ oz. uradna oseba organa, ki vodi postopek. Po ZUP namreč velja načelo proste presoje dokazov pri vodenju upravnega postopka, pri čemer je s tem načelom mišljena tako izvedba dokaznih sredstev (npr. dokazovanje z izvedencem) kot tudi presoja verodostojnosti izvedbe teh sredstev. Uradna oseba pri tem ne sme delovati arbitrarno, temveč še zmeraj zakonito. Pri presoji smiselnosti pridobitve mnenja je treba upoštevati tako načelo materialne resnice kot tudi načelo ekonomičnosti (hitrost, varčnost, učinkovitost) postopka, slednje ne sme iti na račun načela materialne resnice.