V upravni zadevi je organ izdal odločbo, ki je dokončna, ne pa še pravnomočna, saj je zoper odločbo (zavezana) stranka vložila tožbo v upravnem sporu. Hkrati je v zadevi vložen predlog za obnovo postopka s strani osebe, ki po presoji organa izkazuje svoj pravni interes v tej zadevi, zato bo organ izdal sklep o dovolitvi obnove postopka. Toda - kako postopati glede na to, da sočasno že teče upravni spor pred sodiščem, da ne bo hkrati dvakrat odločano v isti zadevi? Ali naj upravni organ obvesti sodišče, da vodi obnovo postopka? Ali bo sodišče zaradi obnove postopka, če jo upravni organ dovoli, tožbo zavrglo?

Že dokončno odločbo se lahko izpodbija po ZUP z izrednimi pravnimi sredstvi, pa tudi v upravnem sporu po Zakon o upravnem sporu (pisrs.si) (Ur. l. RS, št. 105/06 in novele, ZUS-1). ZUP pa ne obravnava vprašanja, kako organ postopa, če hkrati potekata obnova postopka kot izredno pravno sredstvo in upravni spor.

Toda položaj rešuje ZUS-1, saj v 48. členu določa, da je sodišče v primeru, kadar o nekem (predhodnem) vprašanju že teče postopek pred pristojnim sodiščem oziroma drugim (upravnim) organom, dolžno postopek prekiniti, o prekinitvi pa sodišče izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba. Pritožbo je potrebno vložiti v treh dneh od vročitve sklepa strankam. Odločanje o zadevi, ki je predmet upravnega spora, je namreč kot predhodni predmet upravnega postopka samostojna pravna celota.

Naveden položaj sočasnega teka postopkov obnove pri upravnem organu in upravnega spora pri sodišču, je sicer res možen, npr. če bi pri vodenju upravnega postopka prišlo do spregleda osebe, ki izkaže pravni interes, kar je eden izmed obnovitvenih razlogov po ZUP. Tako ta oseba lahko predlaga obnovo postopka v enem mesecu, iz razloga, da ji ni bila dana možnost sodelovanja v upravnem postopku (kot stranka ali stranski udeleženec), od dneva ko je izvedela, da je bila odločba izdana po 263. členu ZUP. V primeru, da upravni organ zahteve za obnovo postopka ne zavrže ali zavrne, v zadevi izda sklep o obnovi postopka, s katerim se obnova dovoli ter določi, v kakšnem obsegu so postopek obnovi (268. člen ZUP).

Upravni organ torej izda sklep o dovolitvi obnove, če oceni, da ima predlagatelj obnove vsaj verjetno izkazan razlog. Po izdaji sklepa o obnovi oz. njegovi izvršljivosti (torej od vročitve stranki), ko se torej postopek začne ponovno voditi, pa naj upravni organ obvesti Upravno sodišče o obnovljenem postopku in predlaga prekinitev upravnega spora, dokler upravni organ ne izda odločbe v tem novem postopku. Tako bi ne prišlo do hkratnega dvojnega odločanja o upravni zadevi, saj bi se upravni spor nadaljeval šele, ko bi upravni organ v ponovljenem postopku izdal (novo) odločbo in bi ta postala dokončna, seveda če bi sploh katera izmed strank še izpodbijala (novo) odločbo. Če bi nova odločba zadostila interesom strank, bi lahko sedanji tožnik tožbo tudi umaknil, upravni spor pa bi se ustavil in zadeva bi bila pravnomočno rešena.

V skladu z določbo 262. člena ZUP velja, če je bila odločba, glede katere se predlaga obnova upravnega postopka, predmet upravnega spora, se sme dovoliti obnova postopka le zavoljo tistih dejstev, ki jih je organ ugotovil v prejšnjem postopku, ne pa tudi zaradi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče v svojem postopku (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 559).