Upravni organ (npr. CSD) je izdal v zadevi ukrepov za vzgojo in varstvo otrok in njegovih koristi začasno odločbo. Stranka se je na to odločbo pravočasno pritožila. Pritožba je bila odstopljena drugostopenjskemu organu, to je pristojnemu ministrstvu. Ali lahko upravni organ (npr. CSD) odloči o zadevi in izda odločbo o glavni stvari še pred izdajo odločbe druge stopnje o pritožbi strank zoper začasno odločbo?

Začasna odločba se izda, če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se še pred koncem postopka izda odločba, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna (prvi odstavek 221. člena ZUP).

Glede pravnih sredstev in izvršbe šteje začasna odločba za samostojno odločbo (četrti odstavek 221. člena ZUP) in učinkuje do izdaje odločbe, ki se izda o glavni zadevi po končanem postopku. Z glavno odločbo se začasna razveljavi in ne učinkuje za nazaj, do dneva izdaje začasne odločbe (temveč za naprej - ex nunc), če je bila začasna odločba za stranko ugodnejša od glavne. Če bi bila glavna odločba ugodnejša od začasne, gre stranki pravica od vložitve zahtevka na podlagi glavne odločbe (Šipec et al., Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem postopku, 2001, str. 319).

V konkretnem primeru je bila zoper začasno odločbo organa prve stopnje vložena pritožba. ZUP določa, da v kolikor organ (npr. CSD), ki je izdal odločbo, spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijanje odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva, ko jo prejme, oziroma po poteku roka iz 241. člena tega zakona, poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči, kar je v našem primeru upravni organ tudi storil (245. člen ZUP).

Kot že rečeno, je začasna odločba glede pravnih sredstev samostojna odločba. Vendarle pa je bistvo začasne odločbe, da zgolj začasno ureja sporna vprašanja ali razmerja, če je to glede na okoliščine primera neogibno potrebno ter da se izda na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda. Da bi organ lahko izdal odločbo o glavni stvari, ni potrebno, da začasna odločba postane dokončna, tj. da se ne more več izpodbijati s pritožbo, bodisi zato, ker pritožba ni bila vložena v roku, ali pa je o pritožbi že odločil drugostopenjski organ. Če je organ prve stopnje pridobil dovolj informacij za izdajo odločbe, torej da je ugotovil vse pomembne okoliščine in dejstva in ugotovil resnično stanje z gotovostjo, lahko in mora izdati odločbo o glavni stvari. Organu prve stopnje torej ni potrebno čakati z izdajo odločbe o glavni stvari na odločitev drugostopenjskega organa o pritožbi zoper začasno odločbo in bi tako čakanje pravzaprav pomenilo kršitev načela ekonomičnosti postopka. Prav tako stranki s tem, ko bo izdana odločba o glavni stvari, ne bo odvzeta nobena pravica, ki ji pripada.