Ali je v primeru izdaje sklepa o izvršbi potrebno izpeljati nov postopek zbiranja dokazov za nujnost izvršbe? Ali je mogoče izdati sklep o izvršbi na osnovi do tedaj zbranih dejstev in strokovnih ocen, torej ugotovitvenega in dokaznega postopka iz matičnega upravnega postopka, v katerem je bil izdan izvršilni naslov (odločba, ki se sedaj prisilno izvršuje)?

Sklep o izvršbi se izda takoj po preteku roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe, še zlasti, če je bila odločba kot izvršilni naslov izdana v postopku po uradni dolžnosti, torej zaradi varstva javne koristi.

V sklepu o izvršbi se nikakor ne odloča o dejstvih oziroma dejanskem stanju (vsebina odločitve) iz odločbe. Takšno postopanje bi bilo nezakonito, ker bi predstavljalo pravzaprav obnovo postopka izven podanih razlogov za uporabo pravnih sredstev. Odločba je izvršilni naslov, v katerem je na podlagi zbranih dokazil ugotovljeno dejansko stanje, v katerega po izdaji odločbe ne kaže več dvomiti, saj se odločba izda šele na stopnji gotovih dejstev (načelo materialne resnice, 8. člen ZUP).

Pred izdajo sklepa o izvršbi se po 290. členu ZUP ugotavlja le: ali je izpolnitveni rok iz izvršilnega naslova (odločbe) že potekel – v tem delu predvsem, ali je bil izvršilni naslov pravilno vročen in je izpolnitveni rok začel teči ter ali se je rok že iztekel, kajti izvršljivost odločbe, ki nastopi z dnem po izteku izpolnitvenega roka, je procesna predpostavka za izvršilni postopek (prim. 282. člen ZUP); ali zavezanec obveznosti še ni izpolnil v tem roku oziroma tudi kasneje, a še pred začetkom izvršbe. Če je izid preverjanja zgoraj navedenih dejstev tak, da je očitno, da je odločba postala izvršljiva, zavezana stranka pa obveznosti še ni izpolnila, se nemudoma izda sklep o izvršbi, v katerem se določi sredstvo izvršbe.