Upravni organ vodi postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča. Stranka se postopku izmika. Stranka je med postopkom spremenila prebivališče, vendar o tem ni obvestila organa, ki vodi postopek. Vročevalec (npr. ponudnik poštnih storitev), je pri osebnem vročanju na določen datum poskusil vročiti pismo prek poštnega predala, ki ga ima naslovnik (npr. pravna oseba) v uporabi na osnovi sklenjenega dogovora s ponudnikom poštnih storitev. V skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP je bilo naslovniku sporočilo o prispelem pismu puščeno v poštnem predalu. Ker naslovnik pisma ni prevzel v 15 dneh, je vročevalec celotno pismo vrnil pošiljatelju. Upravni organ je nato v postopku ugotovil naslov delodajalca in stranki je bil poziv fiktivno vročen preko naslova delodajalca, pri katerem je bila v času vročitve zaposlena.

Ali je osebno vročanje prek poštnih predalov v skladu z ZUP?

Ali je fiktivna vročitev dovolj, da je bila stranka nesporno seznanjena s postopkom in je imela možnost sodelovati? Ali pa je stranki potrebno postaviti začasnega zastopnika?

Vročanje je procesno dejanje s pomembnimi pravnimi posledicami, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom in procesnimi dejanji, istočasno pa se stranki daje možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP). Posredno se s pravilnim vročanjem varuje tudi temeljna pravica strank (7. člen ZUP), da varujejo svoje pravice oziroma pravne koristi. V tehničnem pogledu vročanje sestavljata dve dejanji: vročitev pisanja in potrditev tega dejanja s sestavo posebne vročilnice. Ti dejanji sta materialna akta (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 115).

Vročitev se praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen, vročitev odvetniku in notarju pa v njegovi odvetniški oziroma notarski pisarni, kot izhaja iz 85. člena ZUP. Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (87. člen ZUP), ne glede ali gre za prekluziven ali nepodaljšljiv rok. O osebni vročitvi se sestavi vročilnica, ki se vrne organu, ki je vročitev odredil. Če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, ki mu je dokument treba vročiti, vročevalec pusti v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. To pisno sporočilo je podlaga za nastanek fikcije vročitve, ker v njem obvesti naslovnika, da mora v določenem roku prevzeti pošiljko, sicer se bo vročitev štela za opravljeno. Šele, ko vročevalec sporočila ni mogel pustiti na prej omenjenih mestih, ga lahko pusti v poštnem predalu ali celo na kakem drugem mestu, kot to določa tretji odstavek 87. člena ZUP v nadaljevanju. Vročevalec je torej dolžan najprej poskusiti opraviti osebno vročitev in preveriti, ali ima naslovnik ustrezen hišni predalčnik oziroma ali je možno sporočilo pritrditi na vrata stanovanja ali poslovnega prostora/delavnice, v nasprotnem primeru pusti sporočilo v poštnem predalu. Takšno upravičenje nastopi šele potem, ko so izpolnjeni vsi zakoniti pogoji. Pri vročanju pravnim osebam velja ob zgoraj navedenem upoštevati še, da mora vročevalec pošiljko naslovljeno na pravno osebo vročiti osebi, ki je določena oziroma pooblaščena za sprejemanje dokumentov (prvi odstavek 91. člena ZUP). Kolikor takšne osebe ni mogoče najti, je potrebno pustiti sporočilo v skladu z omenjenimi pravili. Postopanje na opisan način je obligatorno v vsakem primeru, saj sicer ne morejo nastati pravne posledice fiktivne vročitve. Četrti odstavek 87. člena ZUP določa, da, če naslovnik v roku 15 dni ne prevzame pisma, vročevalec pusti pošiljko v hišnem oziroma izpostavljenemu predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju.


V kolikor stranka med postopkom spremeni svoje prebivališče (gl. 96. člen ZUP), mora o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek. Če stranka tega ne stori in vročevalec kljub poizvedovanju ne more zvedeti, kam se je odselil, upravni organ pa je na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovil, da je naslov prijavljen na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1, Ur. l. RS št. 52/16 in novele) oziroma je enak naslovu, kjer je bil opravljen poizkus vročitve, odredi upravni organ, naj se vse nadaljnje vročitve v postopku za to stranko, opravljajo tako, da se dokument objavi na oglasni deski tega organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Vročitev velja za opravljeno po izteku 15 dni od dneva, ko je dokument objavljen na oglasni deski organa, ki vodi postopek, oziroma objavljen, v prej omenjenem, informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.

A če je organu znan katerikoli naslov, kjer je naslovnik dosegljiv ali bi dejansko moral biti, vroča na tisti naslov, npr. tudi naslov delovnega mesta. Tedaj se pošiljka naslovi sicer na ime stranke, a kot naslov se zapiše sedež delodajalca. Vročanje se opravi prek osebne vročitve neposredno naslovniku na tem naslovu - kolikor ga v času vročanja ni moč doseči, se analogno prej navedenemu na delovnem mestu pusti sporočilo po 87. členu ZUP in nastopi fikcija vročitve na ta način. V danem primeru se s fiktivno vročitvijo prek na sedežu delodajalca dosegljivega naslovnika torej zadosti pravilom poštenega postopka. Stranki je bila namreč dana možnost, da v postopku sodeluje, vendar je ni izkoristila. Tudi če njeno dejansko prebivališče ni znano in ni več zaposlena pri delodajalcu, preko katerega je bila opravljena fiktivna vročitev, to ne spremeni njene obveznosti, da sporoča naslov za komunikacijo.


Ni potrebno, da se v takem primeru stranki postavi začasnega zastopnika oziroma slednje niti ne bi bilo pravilno glede na pogoje 51. člena ZUP (nujna dejanja oziroma dejanja v interesu stranke ob dodatnih pogojih tega člena) - če že, bi prej prišel v poštev skrbnik za poseben primer, po Družinskem zakoniku (DZ, Ur. l. RS. št. 15/17 in novele)