Rešen primer
Št. 369
Zadeva: Povrnitev stroškov v postopku in nadaljevanje postopka brez stranke oz. njenega pooblaščenca
Datum odgovora: 10. 4. 2010, pregled 25. 11. 2022 Status uporabnika: -
Vprašanje
Upravni organ (npr. CSD) je razpisal ustno obravnavo v upravnem postopku. Vabilo za ustno obravnavo je bilo pravilno in pravočasno vročeno vsem strankam v tem postopku. Ustne obravnave se ni udeležil strankin odvetnik (na zahtevo katere se je postopek začel). Stranka (npr. mati) je izjavila, da se sama ne bo zastopala. Odvetnik svojega izostanka ni opravičil, zato je upravni organ ustno obravnavo prestavil. Odvetnik nasprotne stranke (npr. odvetnik očeta) je zahteval povrnitev stroškov (npr. v višini cca. 110 EUR) v skladu z odvetniškimi točkami, ki jih je navedel. Zanima nas, kdo povrne stroške odvetnika nasprotne stranke (npr. stroške očetovega odvetnika) oz. komu upravni organ naloži plačilo teh stroškov? Ali naj se v primeru, če tudi naslednjič odvetnika ne bo na ustno obravnavo, postopek nadaljuje brez njegove prisotnosti?
Odgovor
Stroške v upravnem postopku ureja 113. člen ZUP. Ta zakonska določba v prvem odstavku smiselno opredeljuje, da sodijo v obravnavano kategorijo tudi tisti stroški, ki nastanejo morebitnim stranskim udeležencem, kakor tudi strankam z nasprotnimi interesi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem 2004, str. 368). Prvi odstavek istega člena določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Če bi bil postopek začet po uradni dolžnosti, bi krila stroške postopka stranka zgolj, če bi se postopek končal zanjo neugodno, če pa bi se postopek končal za stranko ugodno, bi stroške postopka kril upravni organ, razen osebnih stroškov, kot so npr. stroški za njen prihod, izguba časa in zaslužka itd. Ker gre v konkretnem primeru za postopek na zahtevo stranke in ker sta udeleženi stranki z nasprotnima interesoma (npr. mati in oče), velja poudariti 114. člen ZUP, ki določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Isti člen določa, da trpi del stroškov stranka v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala, v kolikor gre za delni uspeh oz. neuspeh stranke v postopku. Kljub navedenemu pa v primeru, ko stranka, ki se vabilu ni odzvala in opravičila svojega izostanka (oz. se vabilu ni odzval odvetnik stranke), in je bila zaradi tega obravnava prestavljena, nosi taka stranka sama svoje stroške (tretji odstavek 73. člena ZUP). To mora organ upoštevati pri končnem obračunu stroškov tako, da ne glede na uspeh (več strank!), omenjene stroške prevali v breme stranke, ki ni prišla na obravnavo (v samo razmerje med stranko in odvetnikom pa se organ ne spušča).
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe oz. sklepa odloči o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep oz. da posebni stroški postopka niso nastali. Če stranko zastopa odvetnik, se nagrada za njegovo delo izračuna v skladu z Odvetniška tarifa (pisrs.si) (OT, Uradni list RS, št. 2/15 in nasl.). Pred samo izdajo odločbe oziroma sklepa, s katerim se odloči o stroških postopka, trpi vsaka stranka stroške, ki ji nastanejo zaradi postopka (prvi odstavek 115. člen ZUP), kar posledično pomeni, da nasprotna stranka (npr. oče) trpi svoje stroške do izdaje odločbe sama oz. lahko po morebitnem prejemu sklepa o ustavitvi postopka zahteva povrnitev stroškov.
73. člen ZUP določa, da se povabljeni vabilu mora odzvati. Če zaradi bolezni ali kakšnega drugega opravičljivega razloga povabljeni ne more priti, mora to takoj, ko je mogoče, sporočiti upravnemu organu, ki mu je vabilo poslal. Če stranka (oz. njen pooblaščenec) svojega izostanka ne opraviči in če se ne more domnevati, da je stranka umaknila predlog, ali če je v javnem interesu ali v interesu nasprotne stranke potrebno, da se postopek nadaljuje, lahko opravi uradna oseba glede na okoliščine primera obravnavo brez te stranke (tretji odstavek 161. člena ZUP).
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe oz. sklepa odloči o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep oz. da posebni stroški postopka niso nastali. Če stranko zastopa odvetnik, se nagrada za njegovo delo izračuna v skladu z Odvetniška tarifa (pisrs.si) (OT, Uradni list RS, št. 2/15 in nasl.). Pred samo izdajo odločbe oziroma sklepa, s katerim se odloči o stroških postopka, trpi vsaka stranka stroške, ki ji nastanejo zaradi postopka (prvi odstavek 115. člen ZUP), kar posledično pomeni, da nasprotna stranka (npr. oče) trpi svoje stroške do izdaje odločbe sama oz. lahko po morebitnem prejemu sklepa o ustavitvi postopka zahteva povrnitev stroškov.
73. člen ZUP določa, da se povabljeni vabilu mora odzvati. Če zaradi bolezni ali kakšnega drugega opravičljivega razloga povabljeni ne more priti, mora to takoj, ko je mogoče, sporočiti upravnemu organu, ki mu je vabilo poslal. Če stranka (oz. njen pooblaščenec) svojega izostanka ne opraviči in če se ne more domnevati, da je stranka umaknila predlog, ali če je v javnem interesu ali v interesu nasprotne stranke potrebno, da se postopek nadaljuje, lahko opravi uradna oseba glede na okoliščine primera obravnavo brez te stranke (tretji odstavek 161. člena ZUP).
Kategorije
6.4 Stroški postopka Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov