Ali lahko upoštevamo kot dokazno sredstvo pisne izjave strank in prič, ki prispejo po pošti? Ali se kot dokazilo lahko upošteva telefonska izjava stranke ali priče oz. uradni zaznamek uradnika o tem?

Dokazovanje poteka v upravnem postopku prek različnih dokazil, tudi izjave stranke po 188. členu ZUP, pri čemer pa je treba biti pazljiv, saj je nujno izjavo stranke kot dokazno sredstvo ločiti od zaslišanja stranke (9. člen ZUP), po katerem stranka daje izjave ter predlaga dokaze (140. člen ZUP) in druga dejanja, prav tako pa izpodbija izjave drugih in izide dokaznega postopka (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 536).

Načeloma se vsa dokazna sredstva lahko upošteva, njihova dokazna vrednost pa je stvar presoje uradne osebe po načelu proste presoje dokazov (10. člen ZUP). Torej na verodostojnost niti izjave priče niti stranke kot dokazila ne vpliva vnaprej način podaje te izjave, se pravi ustno ali pisno. Po drugi strani pa vendar tu igra vlogo pravica stranke, da se izjavi, kajti zlasti v primeru pričanja, ZUP določa obveznost zaslišanja priče na ustni obravnavi, ne zaradi načina dajanja izjav, ampak možnosti ugovarjanja s strani na obravnavo prav tako vabljene stranke (prim. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 537). Le slednje namreč omogoča stranki, da prisostvuje obravnavi in sproti izpodbija izjave prič na licu mesta. Pisne izjave prič tako v okviru dokazovanja ne zadostijo strankini pravici izjaviti se o vseh pomembnih dejanjih in ugotovitvah v postopku, če organ hkrati v primeru njihovega upoštevanja ne poda stranki vsaj pisno možnost, da tako (pisno) pričanje izpodbija. Na podlagi navedenega organ kot dokazno sredstvo pisne izjave strank in prič, ki prispejo po pošti, ne more upoštevati neposredno oz. mora na tej podlagi sklicati ustno obravnavo in tedaj zaslišati priče, ali pa vsaj podati stranki možnost pisnega kontriranja.

Nadalje kaže opozoriti, da utemeljitev celotne odločitve samo na eno pisno izjavo priče (ki jo ne podpira noben drug izveden dokaz), spet načeloma ne more biti rezultat celotnega ugotovitvnega in dokaznega postopka. Nekoliko drugače je pri izjavi stranke, ker po samem ZUP pride v poštev le podrejeno, če ni na voljo drugih dokazil oz. bi bilo njihovo pridobivanje nesmotrno.

Prav tako z vidika ZUP vlog kot izjav volje vložnikov niso relevantne telefonske vloge, ker identiteta vložnika ni nedvoumna. Toda pri izjavi stranke kot dokazilu ne gre za izjavo volje, zato menimo, da organ skladno z drugim odstavkom 74. člena ZUP kot uradni zaznamek tako izjavo lahko vpiše v zadevi in jo, kadar ni na voljo drugih dokazov (po 188. členu ZUP), sme v smislu načela materialne resnice 8. člen ZUP vzeti kot dokaz, čeprav je podana samo telefonično.